{"id":146,"date":"2023-11-30T17:31:05","date_gmt":"2023-11-30T17:31:05","guid":{"rendered":"https:\/\/aiopentext.itd.cnr.it\/umetnainteligenca\/chapter\/writing-with-ai\/"},"modified":"2024-01-31T11:48:12","modified_gmt":"2024-01-31T11:48:12","slug":"writing-with-ai","status":"publish","type":"chapter","link":"https:\/\/aiopentext.itd.cnr.it\/umetnainteligenca\/chapter\/writing-with-ai\/","title":{"raw":"Pisanje z UI","rendered":"Pisanje z UI"},"content":{"raw":"<p class=\"no-indent\">Dolgo je \u017ee tega, odkar smo se navadili pisati s pomo\u010djo ra\u010dunalnikov in programske opreme, ki jo poznamo pod imenom <em>urejevalniki besedil<\/em> (npr. Microsoft Word, Google Docs, Pages, LibreOffice). Pri tem pridno izkori\u0161\u010damo predloge za popravke, ki jih ta orodja ponujajo. Dvignite roko, \u010de vas \u010drkovalnik \u0161e nikoli ni re\u0161il pred kak\u0161no o\u010ditno napako. :-)<\/p>\n<p class=\"indent\">Toda transformacija, ki jo je povzro\u010dila raz\u0161irjena raba teh orodij, ni omejena le na popravljanje tipkarskih napak, temve\u010d se\u017ee veliko globlje in pomeni druga\u010den na\u010din pisanja\/ustvarjanja besedil. Digitalno pisanje nam omogo\u010da, da se vrnemo k napisanemu in besedilo spremenimo ter s tem u\u010dinkoviteje izrazimo, kar \u017eelimo sporo\u010diti.<\/p>\n<p class=\"indent\">\u010ce se izrazimo bolj strokovno, smo pre\u0161li od linearnega pristopa k linearnemu pisanju do iterativnega procesa. Nedavne \u0161tudije so pokazale, da je preoblikovanje procesa pisanja z vpeljavo digitalnih orodij \u017ee bistveno vplivalo na izbolj\u0161anje kakovosti nastalih besedil.<\/p>\n\n<h2 style=\"text-align: left\">Pisanje v dobi UI<\/h2>\n<p class=\"no-indent\">Proces evolucije na\u010dinov pisanja in izra\u017eanja misli se z razvojem urejevalnikov besedil seveda ni ustavil. V zadnjih letih se je z razmahom UI mo\u010dno pospe\u0161il.<\/p>\n<p class=\"indent\">Orodja, kot so Grammarly, Wordtune, Ludwig, ProWritingAid itd., niso namenjena le slovni\u010dnim popravkom besedil, temve\u010d uporabnika podpirajo skozi celoten proces pisanja s predlogi za izbolj\u0161anje (sloga) besedila, s preverjanjem podobnosti (plagiatorstva) in \u0161e veliko ve\u010d. Nemara je odve\u010d poudariti, da \u0161olski prostor nikakor ne more biti neob\u010dutljiv za tak\u0161ne vrste inovacij.<\/p>\n<p class=\"indent\">To potrjuje tudi vse ve\u010dje \u0161tevilo predlaganih izobra\u017eevalnih intervencij v literaturi, kjer se promovirajo prednosti uporabe tak\u0161ne programske opreme. Nekateri znanstveniki predlagajo uporabo teh orodij za razvoj ve\u0161\u010dine uporabe zunanjih virov informacij, kar omogo\u010da, da se u\u010denci bolje nau\u010dijo parafraziranja, to pa ima za posledico manj te\u017eav, povezanih s plagiatorstvom. Mnoga od teh orodij lahko u\u010diteljem pomagajo pri vrednotenju besedil in s tem pri pravo\u010dasni analizi prednosti in slabosti posameznega u\u010denca.<\/p>\n<p class=\"indent\">Poleg tega u\u010dencem omogo\u010dajo samooceno lastne ve\u0161\u010dine pisnega izra\u017eanja, to pa spodbuja metakognitivne procese in pospe\u0161uje proces u\u010denja.<\/p>\n\n<h2 style=\"text-align: left\">Ni vse zlato, kar se sveti<\/h2>\n<p class=\"no-indent\">Jasno je, da tak\u0161ne inovacije ne prina\u0161ajo zgolj prednosti. Prvi\u010d, kot ste verjetno \u017ee dojeli, so v ozadju vseh teh mehanizmov globokega u\u010denja dolo\u010deni izvorni podatki (u\u010dni podatki), na osnovih katerih so ustvarjeni modeli. \u010ce so u\u010dni podatki modelov nepopolni ali nepravilni, lahko to povzro\u010di bistveno pristranskost. Drugi\u010d, obstaja precej\u0161nja verjetnost splo\u0161ne homogenizacije besedil, ki jih tak\u0161na orodja generirajo\/predlagajo, kar lahko posledi\u010dno omeji ustvarjalnost u\u010dencev (ali pomeni, da jih u\u010ditelj slab\u0161e oceni). Tretji\u010d, so ta orodja v prvi vrsti prilagojena za angle\u0161\u010dino. Toda hitrost razvoja tehnologij na tem podro\u010dju je tako velika, da najbr\u017e ne bo minilo ve\u010d veliko \u010dasa, ko bodo podobne funkcionalnosti na voljo tudi za druge svetovne jezike.<\/p>\n\n<h2 style=\"text-align: left\">Pogled v prihodnost<\/h2>\n<p class=\"no-indent\">Eden izmed bistvenih kognitivnih procesov, ki sodelujejo v procesu pisanja, je pridobivanje tistih informacij iz dolgoro\u010dnega spomina, ki so potrebne za dokon\u010danje \u017eelenega sporo\u010dila. Upravi\u010deno lahko domnevamo, da bodo orodja UI kmalu sposobna podpreti tudi ta proces: omogo\u010dila bodo takoj\u0161en in poenostavljen dostop do veliko obse\u017enej\u0161ega in zanesljivej\u0161ega \"spomina\" od na\u0161ega lastnega.<\/p>\n<p class=\"indent\">Za konec izpostavimo \u0161e, da ogromen napredek pri procesih generiranja besedil ka\u017ee na to, da bodo tak\u0161na orodja v prihodnosti proces pisanja podpirala na \u0161e veliko bolj aktiven na\u010din kot to po\u010dnejo danes.<\/p>\n<p class=\"indent\">Pisanje besedil se bo verjetno \u0161e naprej spreminjalo na na\u010dine, ki si jih \u0161e ne moremo zamisliti. Za u\u010ditelje pa bo izziv ostal enak: znati smiselno uporabljati orodja, ki so na voljo, in temu prilagoditi svoj na\u010din pou\u010devanja. Ali ste pripravljeni na to?<\/p>","rendered":"<p class=\"no-indent\">Dolgo je \u017ee tega, odkar smo se navadili pisati s pomo\u010djo ra\u010dunalnikov in programske opreme, ki jo poznamo pod imenom <em>urejevalniki besedil<\/em> (npr. Microsoft Word, Google Docs, Pages, LibreOffice). Pri tem pridno izkori\u0161\u010damo predloge za popravke, ki jih ta orodja ponujajo. Dvignite roko, \u010de vas \u010drkovalnik \u0161e nikoli ni re\u0161il pred kak\u0161no o\u010ditno napako. \ud83d\ude42<\/p>\n<p class=\"indent\">Toda transformacija, ki jo je povzro\u010dila raz\u0161irjena raba teh orodij, ni omejena le na popravljanje tipkarskih napak, temve\u010d se\u017ee veliko globlje in pomeni druga\u010den na\u010din pisanja\/ustvarjanja besedil. Digitalno pisanje nam omogo\u010da, da se vrnemo k napisanemu in besedilo spremenimo ter s tem u\u010dinkoviteje izrazimo, kar \u017eelimo sporo\u010diti.<\/p>\n<p class=\"indent\">\u010ce se izrazimo bolj strokovno, smo pre\u0161li od linearnega pristopa k linearnemu pisanju do iterativnega procesa. Nedavne \u0161tudije so pokazale, da je preoblikovanje procesa pisanja z vpeljavo digitalnih orodij \u017ee bistveno vplivalo na izbolj\u0161anje kakovosti nastalih besedil.<\/p>\n<h2 style=\"text-align: left\">Pisanje v dobi UI<\/h2>\n<p class=\"no-indent\">Proces evolucije na\u010dinov pisanja in izra\u017eanja misli se z razvojem urejevalnikov besedil seveda ni ustavil. V zadnjih letih se je z razmahom UI mo\u010dno pospe\u0161il.<\/p>\n<p class=\"indent\">Orodja, kot so Grammarly, Wordtune, Ludwig, ProWritingAid itd., niso namenjena le slovni\u010dnim popravkom besedil, temve\u010d uporabnika podpirajo skozi celoten proces pisanja s predlogi za izbolj\u0161anje (sloga) besedila, s preverjanjem podobnosti (plagiatorstva) in \u0161e veliko ve\u010d. Nemara je odve\u010d poudariti, da \u0161olski prostor nikakor ne more biti neob\u010dutljiv za tak\u0161ne vrste inovacij.<\/p>\n<p class=\"indent\">To potrjuje tudi vse ve\u010dje \u0161tevilo predlaganih izobra\u017eevalnih intervencij v literaturi, kjer se promovirajo prednosti uporabe tak\u0161ne programske opreme. Nekateri znanstveniki predlagajo uporabo teh orodij za razvoj ve\u0161\u010dine uporabe zunanjih virov informacij, kar omogo\u010da, da se u\u010denci bolje nau\u010dijo parafraziranja, to pa ima za posledico manj te\u017eav, povezanih s plagiatorstvom. Mnoga od teh orodij lahko u\u010diteljem pomagajo pri vrednotenju besedil in s tem pri pravo\u010dasni analizi prednosti in slabosti posameznega u\u010denca.<\/p>\n<p class=\"indent\">Poleg tega u\u010dencem omogo\u010dajo samooceno lastne ve\u0161\u010dine pisnega izra\u017eanja, to pa spodbuja metakognitivne procese in pospe\u0161uje proces u\u010denja.<\/p>\n<h2 style=\"text-align: left\">Ni vse zlato, kar se sveti<\/h2>\n<p class=\"no-indent\">Jasno je, da tak\u0161ne inovacije ne prina\u0161ajo zgolj prednosti. Prvi\u010d, kot ste verjetno \u017ee dojeli, so v ozadju vseh teh mehanizmov globokega u\u010denja dolo\u010deni izvorni podatki (u\u010dni podatki), na osnovih katerih so ustvarjeni modeli. \u010ce so u\u010dni podatki modelov nepopolni ali nepravilni, lahko to povzro\u010di bistveno pristranskost. Drugi\u010d, obstaja precej\u0161nja verjetnost splo\u0161ne homogenizacije besedil, ki jih tak\u0161na orodja generirajo\/predlagajo, kar lahko posledi\u010dno omeji ustvarjalnost u\u010dencev (ali pomeni, da jih u\u010ditelj slab\u0161e oceni). Tretji\u010d, so ta orodja v prvi vrsti prilagojena za angle\u0161\u010dino. Toda hitrost razvoja tehnologij na tem podro\u010dju je tako velika, da najbr\u017e ne bo minilo ve\u010d veliko \u010dasa, ko bodo podobne funkcionalnosti na voljo tudi za druge svetovne jezike.<\/p>\n<h2 style=\"text-align: left\">Pogled v prihodnost<\/h2>\n<p class=\"no-indent\">Eden izmed bistvenih kognitivnih procesov, ki sodelujejo v procesu pisanja, je pridobivanje tistih informacij iz dolgoro\u010dnega spomina, ki so potrebne za dokon\u010danje \u017eelenega sporo\u010dila. Upravi\u010deno lahko domnevamo, da bodo orodja UI kmalu sposobna podpreti tudi ta proces: omogo\u010dila bodo takoj\u0161en in poenostavljen dostop do veliko obse\u017enej\u0161ega in zanesljivej\u0161ega &#8220;spomina&#8221; od na\u0161ega lastnega.<\/p>\n<p class=\"indent\">Za konec izpostavimo \u0161e, da ogromen napredek pri procesih generiranja besedil ka\u017ee na to, da bodo tak\u0161na orodja v prihodnosti proces pisanja podpirala na \u0161e veliko bolj aktiven na\u010din kot to po\u010dnejo danes.<\/p>\n<p class=\"indent\">Pisanje besedil se bo verjetno \u0161e naprej spreminjalo na na\u010dine, ki si jih \u0161e ne moremo zamisliti. Za u\u010ditelje pa bo izziv ostal enak: znati smiselno uporabljati orodja, ki so na voljo, in temu prilagoditi svoj na\u010din pou\u010devanja. Ali ste pripravljeni na to?<\/p>\n","protected":false},"author":1,"menu_order":2,"template":"","meta":{"pb_show_title":"","pb_short_title":"","pb_subtitle":"","pb_authors":["manuel-gentile","giuseppe-citta"],"pb_section_license":""},"chapter-type":[],"contributor":[64,63],"license":[],"part":142,"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/aiopentext.itd.cnr.it\/umetnainteligenca\/wp-json\/pressbooks\/v2\/chapters\/146"}],"collection":[{"href":"https:\/\/aiopentext.itd.cnr.it\/umetnainteligenca\/wp-json\/pressbooks\/v2\/chapters"}],"about":[{"href":"https:\/\/aiopentext.itd.cnr.it\/umetnainteligenca\/wp-json\/wp\/v2\/types\/chapter"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/aiopentext.itd.cnr.it\/umetnainteligenca\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/aiopentext.itd.cnr.it\/umetnainteligenca\/wp-json\/pressbooks\/v2\/chapters\/146\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":147,"href":"https:\/\/aiopentext.itd.cnr.it\/umetnainteligenca\/wp-json\/pressbooks\/v2\/chapters\/146\/revisions\/147"}],"part":[{"href":"https:\/\/aiopentext.itd.cnr.it\/umetnainteligenca\/wp-json\/pressbooks\/v2\/parts\/142"}],"metadata":[{"href":"https:\/\/aiopentext.itd.cnr.it\/umetnainteligenca\/wp-json\/pressbooks\/v2\/chapters\/146\/metadata\/"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/aiopentext.itd.cnr.it\/umetnainteligenca\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=146"}],"wp:term":[{"taxonomy":"chapter-type","embeddable":true,"href":"https:\/\/aiopentext.itd.cnr.it\/umetnainteligenca\/wp-json\/pressbooks\/v2\/chapter-type?post=146"},{"taxonomy":"contributor","embeddable":true,"href":"https:\/\/aiopentext.itd.cnr.it\/umetnainteligenca\/wp-json\/wp\/v2\/contributor?post=146"},{"taxonomy":"license","embeddable":true,"href":"https:\/\/aiopentext.itd.cnr.it\/umetnainteligenca\/wp-json\/wp\/v2\/license?post=146"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}