{"id":157,"date":"2023-11-30T17:31:11","date_gmt":"2023-11-30T17:31:11","guid":{"rendered":"https:\/\/aiopentext.itd.cnr.it\/umetnainteligenca\/chapter\/ai-aied-and-human-agency\/"},"modified":"2024-01-31T11:48:18","modified_gmt":"2024-01-31T11:48:18","slug":"ai-aied-and-human-agency","status":"publish","type":"chapter","link":"https:\/\/aiopentext.itd.cnr.it\/umetnainteligenca\/chapter\/ai-aied-and-human-agency\/","title":{"raw":"AI, AIED in \u010dlove\u0161ko delovanje","rendered":"AI, AIED in \u010dlove\u0161ko delovanje"},"content":{"raw":"

Umetno inteligenco pogosto obto\u017eujejo, da ogro\u017ea aktivno \u010dlove\u0161ko delovanje (oglejte si npr. povzetek 979 \"strokovnih\" mnenj, navedenih v \u010dlanku Artificial Intelligence and the future of humans<\/a>1<\/sup><\/a>). To \u0161e posebej velja za uporabo UI v izobra\u017eevanju (AIED), vklju\u010dno z mojo raziskavo. Na primer, v poro\u010dilu Sveta Evrope<\/a> pi\u0161emo, da pristop, ki je uveljavljen v prakti\u010dno vseh orodjih AIED, \"daje prednost pomnjenju pred razmi\u0161ljanjem in poznavanju dejstev pred kriti\u010dnim delovanjem, s \u010dimer spodkopava u\u010den\u010devo aktivno delovanje in robustno u\u010denje\"2<\/sup>. Toda \u010deprav je to enostavno trditi, in za svojo trditvijo stojim, je zadeva le redko pravilno interpretirana. Prav to je namen tega kratkega poglavja: raziskati, kaj to\u010dno je mi\u0161ljeno s pojmom \"(aktivno) \u010dlove\u0161ko delovanje\", in razmisliti o vplivih UI in AIED.<\/p>\n

V \u0161ir\u0161em smislu se \u010dlove\u0161ko delovanje nana\u0161a na sposobnost posameznikov, da delujejo neodvisno, pri \u010demer izbirajo med razli\u010dnimi mo\u017enostmi na podlagi lastnih prepri\u010danj, vrednot in ciljev. Povedano druga\u010de, gre za sposobnost ljudi, da sprejemajo odlo\u010ditve ter za\u010dnejo in izvedejo dejanja, ki vplivajo na njihova \u017eivljenja in svet okoli njih. \u010clove\u0161ko delovanje vklju\u010duje ve\u010d razse\u017enosti: namero (zavestno delovanje z dolo\u010denim ciljem ali smotrom v mislih), avtonomijo (neodvisnost, samoodlo\u010danje in svoboda izbiranja \/ sprejemanja odlo\u010ditev, ki odra\u017eajo posameznikove \u017eelje, vrednote in cilje), prilagodljivost (sposobnost u\u010denja, spreminjanja vedenja in uspe\u0161nega delovanja kot odgovor na spreminjajo\u010de se okoli\u0161\u010dine) in odgovornost (eti\u010dna in moralna razse\u017enost delovanja: prevzemanje odgovornosti za posledice svojih odlo\u010ditev in dejanj).<\/p>\n

\u010clove\u0161ko delovanje je klju\u010dnega pomena za osebnostno rast in uspe\u0161no \u017eivljenje. Posameznike opolnomo\u010di, da oblikujejo svoja \u017eivljenja in vplivajo na svet okoli sebe. Spodbuja ob\u010dutek nadzora in u\u010dinkovitosti ter je povezano z vi\u0161jimi stopnjami psiholo\u0161ke dobrobiti. Ko posamezniki \u010dutijo, da imajo nadzor nad svojim \u017eivljenjem in se lahko smiselno odlo\u010dajo, torej, ko \u010dutijo, da zares pristno in aktivno delujejo, bodo bolj verjetno izkusili zadovoljstvo in izpolnitev. Kot razlaga eden od vodilnih raziskovalcev na tem podro\u010dju: \"\u010ce ljudje ne verjamejo, da lahko s svojimi dejanji dose\u017eejo \u017eelene u\u010dinke, niso motivirani za ukrepanje ali vztrajanje v te\u017eavnih okoli\u0161\u010dinah\"3<\/sup>.<\/p>\n

V izobra\u017eevalnih kontekstih se \u010dlove\u0161ko delovanje nana\u0161a na sposobnost u\u010dencev in u\u010diteljev, da sprejemajo odlo\u010ditve, delujejo avtonomno in prevzamejo nadzor nad pou\u010devanjem in u\u010denjem v razredu. Poudarek je na vlogi posameznikov pri oblikovanju izobra\u017eevalnih poti, sprejemanju odlo\u010ditev o tem, kaj, kako in zakaj se u\u010diti. \u010clove\u0161ko delovanje v izobra\u017eevalnih kontekstih vklju\u010duje ve\u010d dejavnikov. Na primer, u\u010den\u010devo delovanje je mogo\u010de izbolj\u0161ati, \u010de se ga ne obravnava kot pasivnega prejemnika znanja, ampak kot aktivnega udele\u017eenca u\u010dnega procesa, ki ima avtonomijo, da raziskuje teme, ki ga zanimajo, postavlja vpra\u0161anja, si zastavi lastne akademske cilje ter prevzame odgovornost za svoje u\u010denje. Krepitev u\u010den\u010devega delovanja vklju\u010duje tudi spodbujanje ve\u0161\u010din re\u0161evanja problemov in kriti\u010dnega razmi\u0161ljanja (osredoto\u010denost na resni\u010dne probleme) skupaj z ve\u0161\u010dinami samonadzora (upravljanje s \u010dasom, dolo\u010danje prioritet in samonadzorovanje napredka), kar je nepogre\u0161ljivo za razvoj neodvisnih in samostojnih posameznikov ter za uspe\u0161nost v akademskem in zasebnem \u017eivljenju. Medtem ko imajo u\u010ditelji osrednjo vlogo pri podpori in krepitvi u\u010den\u010devega delovanja, \u010dlove\u0161ko delovanje v izobra\u017eevalnih kontekstih vklju\u010duje tudi delovanje samih u\u010diteljev, ki priznavajo njihovo predmetno in pedago\u0161ko strokovnost ter profesionalnost, kar jim omogo\u010da, da se odlo\u010dijo, kako najbolje izvajati svoje pou\u010devanje in podpirati svoje u\u010dence.<\/p>\n

Naslednje vpra\u0161anje je torej, kak\u0161en vpliv ima UI na \u010dlove\u0161ko delovanje? Vsak vpliv ima lahko pozitivne in negativne u\u010dinke. Na primer, nekatere tehnologije UI omogo\u010dajo izvajanje dolo\u010denih enostavnih, repetitivnih nalog, kar ljudem omogo\u010da, da se osredoto\u010dajo na bolj ustvarjalne vidike svojega dela in druga\u010de razporedijo svoj \u010das in delo, s \u010dimer v splo\u0161nem izbolj\u0161ajo svoje aktivno delovanje. Po drugi strani pa bi lahko imela uporaba tak\u0161nih tehnologij na dolgi rok za posledico izgubo dolo\u010denih ve\u0161\u010din ali strokovnega znanja. \u010ce postajajo posamezniki na dolgi rok vse bolj odvisni od UI, se njihova mo\u017enost izbire zmanj\u0161uje, to pomeni da njihovo 'aktivno delovanje' za\u010dne pe\u0161ati. Pogosto sli\u0161imo tudi, da UI tehnologije personalizirajo interakcije uporabnikov pri razli\u010dnih storitvah (npr. spletne video- in nakupovalne platforme ipd.), tako da jim ponujajo predloge, prilagojene njihovim \u017eeljam, kar naj bi okrepilo njihov ob\u010dutek aktivnega delovanja. Toda, \u010de na to pogledamo bolj kriti\u010dno, vidimo, da je tak\u0161na personalizacija v resnici bolj prilagojena potrebam ponudnika in njegovih ogla\u0161evalcev kot pa uporabniku. Posameznikov ob\u010dutek 'aktivnega delovanja' je tako zgolj maska za resni\u010dnost \u2013 v resnici pa gre tu za okrnjenje aktivnega delovanja, saj ti \"personalizirani\" predlogi uporabnika pravzaprav silijo v to\u010dno dolo\u010dene smeri. Tretji\u010d, z UI podprte analize omogo\u010dajo vpogled v dolo\u010dene podatke in razkrijejo vidike, ki sicer morda ne bi bili na voljo, in tudi to naj bi krepilo mo\u010d \u010dlove\u0161kega odlo\u010danja in aktivnega delovanja. Toda znano je, da sistemi UI dedujejo in ohranjajo predsodke, ki jih vsebujejo u\u010dni podatki, kar lahko vodi do nepo\u0161tenih in diskriminatornih rezultatov in s tem zmanj\u0161anja aktivnega \u010dlove\u0161kega delovanja na ra\u010dun omejenih mo\u017enosti. Tehnologije, podprte z UI, ali vsaj na\u010din, na katerega se uporabljajo v praksi, imajo lahko tudi druge negativne vplive na aktivno \u010dlove\u0161ko delovanje. Na primer, \u0161iroka uporaba UI za spremljanje (nadzor), ali odlo\u010danje, ki je prepu\u0161\u010deno izklju\u010dno sistemom UI - vse to vzbuja pomisleke glede zasebnosti, omejuje izbiro dejanj in lahko povzro\u010da ob\u010dutke nemo\u010di ali odvisnosti od tehnologije in s tem spodkopava posameznikovo aktivno delovanje.<\/p>\n

Kako pa je z vplivom AIED na delovanje u\u010dencev in u\u010diteljev?<\/p>\n

To vpra\u0161anje je povezano z ve\u010d vidiki. \u010ce u\u010denci pogosto uporabljajo UI tehnologije, lahko zelo hitro postanejo preve\u010d odvisni od priporo\u010dil, predlogov, takoj\u0161njih povratnih informacij in instatno ponujenih \"re\u0161itev\". Zato zamujajo prilo\u017enosti za razvoj kriti\u010dnega mi\u0161ljenja, neodvisnega re\u0161evanja problemov, samorefleksije, samonadzora in metakognitivnih ve\u0161\u010din, vse to pa zmanj\u0161uje u\u010den\u010devo aktivno delovanje v smislu nezavedanja o prednostih lastnega u\u010denja. Drugi\u010d, ve\u010dina sistemov AIED ponuja strogo preskriptivne u\u010dne poti, ki\u00a0u\u010dencem ne <\/span>pu\u0161\u010dajo veliko prostora za raziskovanje lastnih interesov, kar omejuje njihovo aktivno delovanje, saj jim narekuje to\u010dno kaj, kdaj in kako naj se u\u010dijo, hkrati pa zmanj\u0161uje njihovo izpostavljenost razli\u010dnim perspektivam, pogledom in drugim interesnim podro\u010djem. Tretji\u010d, sistemi AIED obi\u010dajno spremljajo vedenje u\u010dencev, kar lahko povzro\u010da ob\u010dutke nadzorovanosti in okrnjene avtonomije ter dovoljuje mo\u017enost ogro\u017eanja zasebnosti u\u010dencev, zaradi \u010desar postanejo zadr\u017eani pri svobodnem izra\u017eanju. \u010cetrti\u010d, priporo\u010dila sistemov UI lahko nehote zo\u017eijo prizadevanja u\u010dencev, kar omejuje njihovo delovanje pri doseganju ciljev, ki so si jih sami dolo\u010dili. Peti\u010d, tehnologije UI za ocenjevanje imajo prevelik poudarek na standardiziranem preizku\u0161anju znanja (in s tem na u\u010denju samo za teste). Dodajmo \u0161e, da noben sistem UI ni sposoben razumeti oz. razlo\u010diti nians v u\u010den\u010devem delu, s \u010dimer se zmanj\u0161a u\u010den\u010devo delovanje v procesu ocenjevanja in ga odvra\u010da od ustvarjalnega ali nekonvencionalnega razmi\u0161ljanja.<\/span><\/p>\n

Z vidika u\u010diteljev, uporaba tehnologij UI v u\u010dilnicah zagotovo vpliva na izbiro u\u010dnega na\u010drta, u\u010dnih vsebin in pedago\u0161kega pristopa, s \u010dimer zmanj\u0161uje pomembnost vloge u\u010diteljev in jim daje ob\u010dutek, da tehnologija podcenjuje ali celo preglasi njihovo strokovno presojo. Torej lahko orodja AIED potencialno razvrednotijo u\u010ditelje in jih spremenijo v tehnolo\u0161ke posrednike in nadzornike vedenja, to pa je radikalno druga\u010de od tega, kar naj bi po\u010deli dobri u\u010ditelji. Orodja AIED lahko imajo negativen vpliv tudi na aktivno delovanje u\u010diteljev v smislu vzpostavitve pristnih odnosov z u\u010denci, ki so klju\u010dni za u\u010dinkovito izobra\u017eevanje. Zana\u0161anje na izra\u010dune sistemov UI lahko ustvari pritisk na u\u010ditelje, da se konformisti\u010dno prilagodijo procesom odlo\u010danja, ki temeljijo na podatkih, kar lahko privede do manj\u0161ega poudarka na celostnem razvoju u\u010dencev.<\/p>\n

Vpra\u0161ajmo se torej, kaj bi bilo treba storiti, da bi spodbudili in\/ali ohranili aktivno delovanje u\u010dencev in u\u010diteljev, saj so zmogljive tehnologije UI v u\u010dilnicah vedno bolj dostopne. \u010ce povzamemo na kratko, u\u010diteljem je treba omogo\u010diti prilo\u017enosti, ki spo\u0161tujejo njihovo aktivno delovanje, kar jim bo omogo\u010dilo sprejemati odlo\u010ditve v soglasju z njihovim strokovnim znanjem in specifi\u010dnimi potrebami u\u010dencev. U\u010denci pa potrebujejo prilo\u017enosti za razvoj kriti\u010dnega mi\u0161ljenja, samoregulacije, metakognitivnih ve\u0161\u010din, avtonomije, prilagodljivosti in odgovornosti \u2013 bodisi z uporabo ustreznih, u\u010dinkovitih in varnih tehnologij UI, ali brez njih.<\/p>\n\n\n

\n

1\u00a0<\/sup>Anderson et al., Artificial intelligence and the future of humans<\/em>, Pew Research Center, 2018<\/p>\n

2\u00a0<\/sup>Holmes et al., Artificial intelligence and Education, A critical view through the lens of human rights, democracy and the rule of law,\u00a0<\/em>Council of Europe, p. 34, 2022<\/p>\n

3\u00a0<\/sup>Bandura, A., Toward a Psychology of Human Agency: Pathways and Reflections,<\/em> Perspectives on Psychological Science, 13(2), 130-136, 2018<\/p>","rendered":"

Umetno inteligenco pogosto obto\u017eujejo, da ogro\u017ea aktivno \u010dlove\u0161ko delovanje (oglejte si npr. povzetek 979 “strokovnih” mnenj, navedenih v \u010dlanku Artificial Intelligence and the future of humans<\/a>1<\/sup><\/a>). To \u0161e posebej velja za uporabo UI v izobra\u017eevanju (AIED), vklju\u010dno z mojo raziskavo. Na primer, v poro\u010dilu Sveta Evrope<\/a> pi\u0161emo, da pristop, ki je uveljavljen v prakti\u010dno vseh orodjih AIED, “daje prednost pomnjenju pred razmi\u0161ljanjem in poznavanju dejstev pred kriti\u010dnim delovanjem, s \u010dimer spodkopava u\u010den\u010devo aktivno delovanje in robustno u\u010denje”2<\/sup>. Toda \u010deprav je to enostavno trditi, in za svojo trditvijo stojim, je zadeva le redko pravilno interpretirana. Prav to je namen tega kratkega poglavja: raziskati, kaj to\u010dno je mi\u0161ljeno s pojmom “(aktivno) \u010dlove\u0161ko delovanje”, in razmisliti o vplivih UI in AIED.<\/p>\n

V \u0161ir\u0161em smislu se \u010dlove\u0161ko delovanje nana\u0161a na sposobnost posameznikov, da delujejo neodvisno, pri \u010demer izbirajo med razli\u010dnimi mo\u017enostmi na podlagi lastnih prepri\u010danj, vrednot in ciljev. Povedano druga\u010de, gre za sposobnost ljudi, da sprejemajo odlo\u010ditve ter za\u010dnejo in izvedejo dejanja, ki vplivajo na njihova \u017eivljenja in svet okoli njih. \u010clove\u0161ko delovanje vklju\u010duje ve\u010d razse\u017enosti: namero (zavestno delovanje z dolo\u010denim ciljem ali smotrom v mislih), avtonomijo (neodvisnost, samoodlo\u010danje in svoboda izbiranja \/ sprejemanja odlo\u010ditev, ki odra\u017eajo posameznikove \u017eelje, vrednote in cilje), prilagodljivost (sposobnost u\u010denja, spreminjanja vedenja in uspe\u0161nega delovanja kot odgovor na spreminjajo\u010de se okoli\u0161\u010dine) in odgovornost (eti\u010dna in moralna razse\u017enost delovanja: prevzemanje odgovornosti za posledice svojih odlo\u010ditev in dejanj).<\/p>\n

\u010clove\u0161ko delovanje je klju\u010dnega pomena za osebnostno rast in uspe\u0161no \u017eivljenje. Posameznike opolnomo\u010di, da oblikujejo svoja \u017eivljenja in vplivajo na svet okoli sebe. Spodbuja ob\u010dutek nadzora in u\u010dinkovitosti ter je povezano z vi\u0161jimi stopnjami psiholo\u0161ke dobrobiti. Ko posamezniki \u010dutijo, da imajo nadzor nad svojim \u017eivljenjem in se lahko smiselno odlo\u010dajo, torej, ko \u010dutijo, da zares pristno in aktivno delujejo, bodo bolj verjetno izkusili zadovoljstvo in izpolnitev. Kot razlaga eden od vodilnih raziskovalcev na tem podro\u010dju: “\u010ce ljudje ne verjamejo, da lahko s svojimi dejanji dose\u017eejo \u017eelene u\u010dinke, niso motivirani za ukrepanje ali vztrajanje v te\u017eavnih okoli\u0161\u010dinah”3<\/sup>.<\/p>\n

V izobra\u017eevalnih kontekstih se \u010dlove\u0161ko delovanje nana\u0161a na sposobnost u\u010dencev in u\u010diteljev, da sprejemajo odlo\u010ditve, delujejo avtonomno in prevzamejo nadzor nad pou\u010devanjem in u\u010denjem v razredu. Poudarek je na vlogi posameznikov pri oblikovanju izobra\u017eevalnih poti, sprejemanju odlo\u010ditev o tem, kaj, kako in zakaj se u\u010diti. \u010clove\u0161ko delovanje v izobra\u017eevalnih kontekstih vklju\u010duje ve\u010d dejavnikov. Na primer, u\u010den\u010devo delovanje je mogo\u010de izbolj\u0161ati, \u010de se ga ne obravnava kot pasivnega prejemnika znanja, ampak kot aktivnega udele\u017eenca u\u010dnega procesa, ki ima avtonomijo, da raziskuje teme, ki ga zanimajo, postavlja vpra\u0161anja, si zastavi lastne akademske cilje ter prevzame odgovornost za svoje u\u010denje. Krepitev u\u010den\u010devega delovanja vklju\u010duje tudi spodbujanje ve\u0161\u010din re\u0161evanja problemov in kriti\u010dnega razmi\u0161ljanja (osredoto\u010denost na resni\u010dne probleme) skupaj z ve\u0161\u010dinami samonadzora (upravljanje s \u010dasom, dolo\u010danje prioritet in samonadzorovanje napredka), kar je nepogre\u0161ljivo za razvoj neodvisnih in samostojnih posameznikov ter za uspe\u0161nost v akademskem in zasebnem \u017eivljenju. Medtem ko imajo u\u010ditelji osrednjo vlogo pri podpori in krepitvi u\u010den\u010devega delovanja, \u010dlove\u0161ko delovanje v izobra\u017eevalnih kontekstih vklju\u010duje tudi delovanje samih u\u010diteljev, ki priznavajo njihovo predmetno in pedago\u0161ko strokovnost ter profesionalnost, kar jim omogo\u010da, da se odlo\u010dijo, kako najbolje izvajati svoje pou\u010devanje in podpirati svoje u\u010dence.<\/p>\n

Naslednje vpra\u0161anje je torej, kak\u0161en vpliv ima UI na \u010dlove\u0161ko delovanje? Vsak vpliv ima lahko pozitivne in negativne u\u010dinke. Na primer, nekatere tehnologije UI omogo\u010dajo izvajanje dolo\u010denih enostavnih, repetitivnih nalog, kar ljudem omogo\u010da, da se osredoto\u010dajo na bolj ustvarjalne vidike svojega dela in druga\u010de razporedijo svoj \u010das in delo, s \u010dimer v splo\u0161nem izbolj\u0161ajo svoje aktivno delovanje. Po drugi strani pa bi lahko imela uporaba tak\u0161nih tehnologij na dolgi rok za posledico izgubo dolo\u010denih ve\u0161\u010din ali strokovnega znanja. \u010ce postajajo posamezniki na dolgi rok vse bolj odvisni od UI, se njihova mo\u017enost izbire zmanj\u0161uje, to pomeni da njihovo ‘aktivno delovanje’ za\u010dne pe\u0161ati. Pogosto sli\u0161imo tudi, da UI tehnologije personalizirajo interakcije uporabnikov pri razli\u010dnih storitvah (npr. spletne video- in nakupovalne platforme ipd.), tako da jim ponujajo predloge, prilagojene njihovim \u017eeljam, kar naj bi okrepilo njihov ob\u010dutek aktivnega delovanja. Toda, \u010de na to pogledamo bolj kriti\u010dno, vidimo, da je tak\u0161na personalizacija v resnici bolj prilagojena potrebam ponudnika in njegovih ogla\u0161evalcev kot pa uporabniku. Posameznikov ob\u010dutek ‘aktivnega delovanja’ je tako zgolj maska za resni\u010dnost \u2013 v resnici pa gre tu za okrnjenje aktivnega delovanja, saj ti “personalizirani” predlogi uporabnika pravzaprav silijo v to\u010dno dolo\u010dene smeri. Tretji\u010d, z UI podprte analize omogo\u010dajo vpogled v dolo\u010dene podatke in razkrijejo vidike, ki sicer morda ne bi bili na voljo, in tudi to naj bi krepilo mo\u010d \u010dlove\u0161kega odlo\u010danja in aktivnega delovanja. Toda znano je, da sistemi UI dedujejo in ohranjajo predsodke, ki jih vsebujejo u\u010dni podatki, kar lahko vodi do nepo\u0161tenih in diskriminatornih rezultatov in s tem zmanj\u0161anja aktivnega \u010dlove\u0161kega delovanja na ra\u010dun omejenih mo\u017enosti. Tehnologije, podprte z UI, ali vsaj na\u010din, na katerega se uporabljajo v praksi, imajo lahko tudi druge negativne vplive na aktivno \u010dlove\u0161ko delovanje. Na primer, \u0161iroka uporaba UI za spremljanje (nadzor), ali odlo\u010danje, ki je prepu\u0161\u010deno izklju\u010dno sistemom UI – vse to vzbuja pomisleke glede zasebnosti, omejuje izbiro dejanj in lahko povzro\u010da ob\u010dutke nemo\u010di ali odvisnosti od tehnologije in s tem spodkopava posameznikovo aktivno delovanje.<\/p>\n

Kako pa je z vplivom AIED na delovanje u\u010dencev in u\u010diteljev?<\/p>\n

To vpra\u0161anje je povezano z ve\u010d vidiki. \u010ce u\u010denci pogosto uporabljajo UI tehnologije, lahko zelo hitro postanejo preve\u010d odvisni od priporo\u010dil, predlogov, takoj\u0161njih povratnih informacij in instatno ponujenih “re\u0161itev”. Zato zamujajo prilo\u017enosti za razvoj kriti\u010dnega mi\u0161ljenja, neodvisnega re\u0161evanja problemov, samorefleksije, samonadzora in metakognitivnih ve\u0161\u010din, vse to pa zmanj\u0161uje u\u010den\u010devo aktivno delovanje v smislu nezavedanja o prednostih lastnega u\u010denja. Drugi\u010d, ve\u010dina sistemov AIED ponuja strogo preskriptivne u\u010dne poti, ki\u00a0u\u010dencem ne <\/span>pu\u0161\u010dajo veliko prostora za raziskovanje lastnih interesov, kar omejuje njihovo aktivno delovanje, saj jim narekuje to\u010dno kaj, kdaj in kako naj se u\u010dijo, hkrati pa zmanj\u0161uje njihovo izpostavljenost razli\u010dnim perspektivam, pogledom in drugim interesnim podro\u010djem. Tretji\u010d, sistemi AIED obi\u010dajno spremljajo vedenje u\u010dencev, kar lahko povzro\u010da ob\u010dutke nadzorovanosti in okrnjene avtonomije ter dovoljuje mo\u017enost ogro\u017eanja zasebnosti u\u010dencev, zaradi \u010desar postanejo zadr\u017eani pri svobodnem izra\u017eanju. \u010cetrti\u010d, priporo\u010dila sistemov UI lahko nehote zo\u017eijo prizadevanja u\u010dencev, kar omejuje njihovo delovanje pri doseganju ciljev, ki so si jih sami dolo\u010dili. Peti\u010d, tehnologije UI za ocenjevanje imajo prevelik poudarek na standardiziranem preizku\u0161anju znanja (in s tem na u\u010denju samo za teste). Dodajmo \u0161e, da noben sistem UI ni sposoben razumeti oz. razlo\u010diti nians v u\u010den\u010devem delu, s \u010dimer se zmanj\u0161a u\u010den\u010devo delovanje v procesu ocenjevanja in ga odvra\u010da od ustvarjalnega ali nekonvencionalnega razmi\u0161ljanja.<\/span><\/p>\n

Z vidika u\u010diteljev, uporaba tehnologij UI v u\u010dilnicah zagotovo vpliva na izbiro u\u010dnega na\u010drta, u\u010dnih vsebin in pedago\u0161kega pristopa, s \u010dimer zmanj\u0161uje pomembnost vloge u\u010diteljev in jim daje ob\u010dutek, da tehnologija podcenjuje ali celo preglasi njihovo strokovno presojo. Torej lahko orodja AIED potencialno razvrednotijo u\u010ditelje in jih spremenijo v tehnolo\u0161ke posrednike in nadzornike vedenja, to pa je radikalno druga\u010de od tega, kar naj bi po\u010deli dobri u\u010ditelji. Orodja AIED lahko imajo negativen vpliv tudi na aktivno delovanje u\u010diteljev v smislu vzpostavitve pristnih odnosov z u\u010denci, ki so klju\u010dni za u\u010dinkovito izobra\u017eevanje. Zana\u0161anje na izra\u010dune sistemov UI lahko ustvari pritisk na u\u010ditelje, da se konformisti\u010dno prilagodijo procesom odlo\u010danja, ki temeljijo na podatkih, kar lahko privede do manj\u0161ega poudarka na celostnem razvoju u\u010dencev.<\/p>\n

Vpra\u0161ajmo se torej, kaj bi bilo treba storiti, da bi spodbudili in\/ali ohranili aktivno delovanje u\u010dencev in u\u010diteljev, saj so zmogljive tehnologije UI v u\u010dilnicah vedno bolj dostopne. \u010ce povzamemo na kratko, u\u010diteljem je treba omogo\u010diti prilo\u017enosti, ki spo\u0161tujejo njihovo aktivno delovanje, kar jim bo omogo\u010dilo sprejemati odlo\u010ditve v soglasju z njihovim strokovnim znanjem in specifi\u010dnimi potrebami u\u010dencev. U\u010denci pa potrebujejo prilo\u017enosti za razvoj kriti\u010dnega mi\u0161ljenja, samoregulacije, metakognitivnih ve\u0161\u010din, avtonomije, prilagodljivosti in odgovornosti \u2013 bodisi z uporabo ustreznih, u\u010dinkovitih in varnih tehnologij UI, ali brez njih.<\/p>\n

\n

1\u00a0<\/sup>Anderson et al., Artificial intelligence and the future of humans<\/em>, Pew Research Center, 2018<\/p>\n

2\u00a0<\/sup>Holmes et al., Artificial intelligence and Education, A critical view through the lens of human rights, democracy and the rule of law,\u00a0<\/em>Council of Europe, p. 34, 2022<\/p>\n

3\u00a0<\/sup>Bandura, A., Toward a Psychology of Human Agency: Pathways and Reflections,<\/em> Perspectives on Psychological Science, 13(2), 130-136, 2018<\/p>\n","protected":false},"author":1,"menu_order":5,"template":"","meta":{"pb_show_title":"","pb_short_title":"","pb_subtitle":"","pb_authors":["wayne-holmes"],"pb_section_license":""},"chapter-type":[],"contributor":[68],"license":[],"part":142,"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/aiopentext.itd.cnr.it\/umetnainteligenca\/wp-json\/pressbooks\/v2\/chapters\/157"}],"collection":[{"href":"https:\/\/aiopentext.itd.cnr.it\/umetnainteligenca\/wp-json\/pressbooks\/v2\/chapters"}],"about":[{"href":"https:\/\/aiopentext.itd.cnr.it\/umetnainteligenca\/wp-json\/wp\/v2\/types\/chapter"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/aiopentext.itd.cnr.it\/umetnainteligenca\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/aiopentext.itd.cnr.it\/umetnainteligenca\/wp-json\/pressbooks\/v2\/chapters\/157\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":158,"href":"https:\/\/aiopentext.itd.cnr.it\/umetnainteligenca\/wp-json\/pressbooks\/v2\/chapters\/157\/revisions\/158"}],"part":[{"href":"https:\/\/aiopentext.itd.cnr.it\/umetnainteligenca\/wp-json\/pressbooks\/v2\/parts\/142"}],"metadata":[{"href":"https:\/\/aiopentext.itd.cnr.it\/umetnainteligenca\/wp-json\/pressbooks\/v2\/chapters\/157\/metadata\/"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/aiopentext.itd.cnr.it\/umetnainteligenca\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=157"}],"wp:term":[{"taxonomy":"chapter-type","embeddable":true,"href":"https:\/\/aiopentext.itd.cnr.it\/umetnainteligenca\/wp-json\/pressbooks\/v2\/chapter-type?post=157"},{"taxonomy":"contributor","embeddable":true,"href":"https:\/\/aiopentext.itd.cnr.it\/umetnainteligenca\/wp-json\/wp\/v2\/contributor?post=157"},{"taxonomy":"license","embeddable":true,"href":"https:\/\/aiopentext.itd.cnr.it\/umetnainteligenca\/wp-json\/wp\/v2\/license?post=157"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}