{"id":191,"date":"2023-11-30T17:31:56","date_gmt":"2023-11-30T17:31:56","guid":{"rendered":"https:\/\/aiopentext.itd.cnr.it\/umetnainteligenca\/chapter\/open-or-closed\/"},"modified":"2024-01-31T11:48:55","modified_gmt":"2024-01-31T11:48:55","slug":"open-or-closed","status":"publish","type":"chapter","link":"https:\/\/aiopentext.itd.cnr.it\/umetnainteligenca\/chapter\/open-or-closed\/","title":{"raw":"Prosto dostopno?","rendered":"Prosto dostopno?"},"content":{"raw":"

Odprti izobra\u017eevalni viri (OER) in njihova zgodovina<\/h3>\nhttps:\/\/youtu.be\/LsAyxBHEK-8?list=PLkm8ZqYSzE3fv8uQT7zz1I_Tvelj0U2vd\n

Izobra\u017eevalni viri se nana\u0161ajo na vsako gradivo (danes ve\u010dinoma digitalno), ki ima vlogo v izobra\u017eevanju: u\u010dbeniki, diapozitivi, u\u010dni na\u010drti, izpiti... O odprtih virih govorimo takrat, ko jih je mogo\u010de prosto deliti z drugimi (natan\u010dnej\u0161a opredelitev sledi).<\/p>\n

V skladu s priporo\u010dili Unesco sta bili novembra 2019 oblikovani definiciji OER in odprtih licenc1<\/sup>:<\/p>\n\n

    \n \t
  1. Odprti izobra\u017eevalni viri (OER) so materiali za u\u010denje, pou\u010devanje in raziskovanje na kateremkoli mediju, ki so objavljeni pod javno domeno ali opremljeni z odprtimi licencami in dopu\u0161\u010dajo prost dostop, uporabo, predelavo ter redistribucijo brez ali z dolo\u010denimi omejitvami.<\/li>\n \t
  2. Odprta licenca je licenca, ki spo\u0161tuje pravice intelektualne lastnine lastnika avtorskih pravic in zagotavlja dovoljenja, ki javnosti podeljujejo pravico do dostopa, uporabe, predelave, ter redistribucije izobra\u017eevalnih gradiv.<\/li>\n<\/ol>\n[caption id=\"attachment_190\" align=\"alignright\" width=\"300\"]\"\" \"Logo Open Educational Resources\" by IDA Projekt je licenciran pod CC BY-SA 4.0. \u010ce si \u017eelite ogledati kopijo te licence, obi\u0161\u010dite https:\/\/creativecommons.org\/licenses\/by-sa\/4.0\/?ref=openverse<\/a>.[\/caption]\n

    Izraza odprta vsebina<\/em> in OER se nana\u0161ata na katerokoli delo, ki je avtorsko za\u0161\u010diteno (razen programske opreme, tam se uporablja izraz\u00a0odprtokodna<\/em>), in praviloma za\u0161\u010diteno z licenco Creative Commons, ki dolo\u010da na\u010dine uporabe avtorskega gradiva (znanih tudi kot 5 R - retain, reuse, revise, remix, redistribute)2. \u00a0<\/sup>OER\u00a0del gibanja za odprto izobra\u017eevanje (open education); so digitalni izobra\u017eevalni viri, ki so brezpla\u010dni in prosto dost\u0119pni vsem, z numenom da te vire uporabljajo, izmenjujejo, kombinirajo, prilagajajo in nadgrajujejo<\/em> pri u\u010denju, pou\u010devanju in raziskovanju. OER naj bi bili objavljeni v formatih oz. na nosilcih, ki omogo\u010dajo \u010dim enostavnej\u0161i dostop, uporabo, (pre)urejanje in predelavo.<\/p>\n\n

    Zakaj UI\u00a0potrebuje odprte podatke<\/h3>\n

    Kot smo v tem pripro\u010dniku \u017ee ve\u010dkrat omenili in kar je razvidno tudi iz finan\u010dnih nalo\u017eb s tem povezane industrije, lahko na izobra\u017eevanje gledamo kot na trg. In ker je strojno u\u010denje glavna gonilna sila UI, lahko sklepamo, da bo za uspeh UI tudi UI v izobra\u017eevanju potrebovala podatke.<\/p>\n\n

    Razlika med podatki o uporabnikih in podatki o znanju<\/h3>\n

    Podatki, ki jih potrebuje UI v izobra\u017eevanju, so dveh vrst.<\/p>\n

    Podatki o uporabnikih. Kako se u\u010dijo? Kaj spro\u017ei kakovostno u\u010denje? Kaj omogo\u010da bolj\u0161e u\u010denje? Kot je neko\u010d dejala Daphne Koller: \u2018Izobra\u017eevalno znanost spremenimo v podatkovno znanost!\u2019<\/p>\n

    Te podatke lahko zagotovijo samo uporabniki sami. Zato je bistveno, da imajo podjetja platforme, ki od uporabnikov zahtevajo interakcijo. To je bil klju\u010d do uspeha \u0161tevilnih podjetij za UI in bo klju\u010d do uspeha UI v izobra\u017eevanju.<\/p>\n \n\n[embed]https:\/\/www.youtube.com\/embed\/U6FvJ6jMGHU[\/embed]\n

    Druga vrsta podatkov se nana\u0161a na znanje. V izobra\u017eevanju predstavlja velik del tega znanja u\u010dno gradivo. Ti podatki se delijo ali pa ne: \u00a0ustvarjalci znanja pogosto ne poznajo filozofije licenc, gradivo, ki so ga ustvarili, ostane skrito v univerzitetnih repozitorijih, objavljeno na \u010duda\u0161kih blogih ali v uporabi znotraj dolo\u010denih skupin na dru\u017eabnih omre\u017ejih. To znanje je lahko tudi pla\u010dljivo, ali se pojavlja na spletnih straneh, kjer poslovni model sicer vklju\u010duje brezpla\u010dno ponudbo znanja, vendar od uporabnika zahteva, da pri tem gleda (ne\u017eeleno) ogla\u0161evanje, da bi dobil ali ohranil dostop.<\/p>\n\n

    Uporabni\u0161ke podatke je treba za\u0161\u010dititi<\/h3>\n

    V prvem primeru je treba podatke - podatke o uporabniku - za\u0161\u010dititi. \u0160e toliko bolj, \u010de ti podatki pripadajo mladoletnim u\u010dencem. Kar pomeni, da \u0161ola ali u\u010ditelj teh podatkov ne bi smela deliti s platformami, razen \u010de jim je to izrecno dovoljeno in ne glede na to, ali platforma morda ponuja zanimivo storitev. Iz istega razloga ni nikoli dobra zamisel, da za sodelovanje v neki dejavnosti u\u010ditelji registrirajo imena in naslove svojih u\u010dencev.<\/p>\n\n

    \n

    GDPR in a nutshell<\/p>\n\n<\/header>\n

    \n
    \n
    GDPR, tako kot \u0161tevilni drugi pravni dokumenti, ni preprosta. Toda poglejmo, ali lahko razumemo nekaj osnovnih elementov<\/a><\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\nEvropska unija je zagotovila mo\u010dan okvir za za\u0161\u010dito svojih dr\u017eavljanov, njihove zasebnosti in digitalnih pravic. Ta okvir se imenuje Splo\u0161na uredba o varstvu podatkov (GDPR), ki dr\u017eavljanom dodeljuje pravice, ki jih morajo platforme odobriti, ne glede na to, ali so namenjene izobra\u017eevanju ali ne.\n

    Podatke o znanju je treba deliti<\/h3>\nPo drugi strani pa se lahko podatki o znanju delijo, oz., jih je treba deliti. Seveda je to mogo\u010de le, \u010de ima nekdo za to pravico, kar pomeni razumevanje delovanja licenciranja. Licence Creative Commons so obi\u010dajno tiste, ki se najbolje obnesejo pri OER.\nOglejte si primer projekta X5-GON.\n\n \n
    \n

    <\/p>\n\n<\/header>\n

    X5-GON Iskanje odprtih izobra\u017eevalnih virov na spletu<\/a>.<\/div>\n<\/div>\n \n\n
    \n

    1 <\/sup>Wiley, D., & Hilton, J. (2018). Defining OER-enabled pedagogy<\/a>. International Review of Research in Open and Distance Learning, 19(4).<\/p>\n

    2 <\/sup>Wiley, D (2014).The Access Compromise and the 5th R<\/a>.<\/p>\n

    3 <\/sup>Unesco. (2019). Recommendation on open educational resources (OER)<\/a>.<\/p>","rendered":"

    Odprti izobra\u017eevalni viri (OER) in njihova zgodovina<\/h3>\n