Obstaja\u00a0ve\u010d zbirk licenciranih odprtih izobra\u017eevalnih virov, in pristojno ministrstvo v va\u0161i dr\u017eavi ima skoraj zagotovo dostop do vsaj ene\u00a0izmed tak\u0161nih. Kaj pa iskanje tak\u0161nih virov kjerkoli na spletu? Ali lahko za to uporabimo poseben iskalnik?<\/p>\n
Projekt X5-GON je financirala Evropska unija, z namenom identifikacije in indeksiranja virov\u00a0OER ter\u00a0z namenom\u00a0uporabe UI pri urejanju teh virov in podajanju predlogov za nova orodja UI (tipi\u010dno iskalnih orodij, ki uporabnikom omogo\u010dajo la\u017eje iskanje OER virov).<\/p>\n\n
Kje se v tak\u0161nem procesu pojavi UI?<\/em><\/h3>\nPojavi se v vseh fazah:<\/p>\n
V prvi fazi roboti pre\u010desavajo splet in prika\u017eejo rezultate - vire OER: to je zapleten postopek, saj vklju\u010duje prepoznavanje OER in s tem prepoznavanje licenc. Del tega procesa lahko opi\u0161emo kot tipi\u010dno nalogo klasifikacije<\/strong> (za kar\u00a0se UI tipi\u010dno uporablja).\n<\/a>Ko robot identificira tak\u0161en vir, je potrebno besedilo iz tega vira izvle\u010di. \u010ce je vir zvo\u010dna ali video datoteka, to pomeni uporabo transkripcije (ve\u010d o tem v poglavju 7).<\/p>\n![\"\"](\"http:\/\/aiopentext.itd.cnr.it\/wp-content\/uploads\/sites\/14\/2024\/01\/chadd-X5-discovery-300x129.jpg\")
\u0160tevilka 5 v akronimu X5-GON se nana\u0161a na pet dimenzij, ki jih je projekt obravnaval;\u00a0ena od teh je jezik. Zato je naslednji korak v procesu uporaba orodij za samodejno prevajanje, kar omogo\u010da razli\u010dice besedila v izbranih jezikih. Tudi to je primer tipi\u010dne uporabe UI.<\/p>\n
Na tej to\u010dki se lahko upravi\u010deno vpra\u0161ate: \u010detudi sta samodejna transkripcija\u00a0in samodejno prevajanje hitro razvijajo\u010di se tehnologiji, pri tem\u00a0\u0161e vedno prihaja do velikih napak; ali je torej sploh smiselno, da se zana\u0161amo nanju? Odgovor je, da iskalni in priporo\u010dilni algoritmi ne potrebujejo<\/em> natan\u010dnega besedila. Potrebujejo zgolj umestitev dokumenta v prostor, tj.\u00a0poleg klju\u010dnih besed oz. drugih dokumentov.<\/p>\nPredstavljajte si, da imate \u0161katlo, polno dokumentov, ki jih morate urediti (pospraviti na organiziran na\u010din). V idealnem primeru bi imeli\u00a0vnaprej dolo\u010deno organizacijo in bi vsak papir pospravili na pravo mesto. Toda obi\u010dajno nimamo tak\u0161nega vnaprej pripravljenega sistema za arhiviranje, zato dokumente, ki imajo nekaj skupnega, zlagamo enega poleg <\/em>drugega, pri \u010demer veljajo nenapisana pravila vseh vrst, npr.: ta dva papirja gresta skupaj, ker sta iz istega leta, ta dva zato, ker se nana\u0161ata na avtomobil, ta dva zato, ker sta enako velika, itn. Klju\u010dna beseda tukaj je\u00a0\u201cpoleg\u201d:<\/em>\u00a0O\u00a0tem ve\u010d v nadaljevanju priro\u010dnika.<\/p>\n![\"\"](\"http:\/\/aiopentext.itd.cnr.it\/wp-content\/uploads\/sites\/14\/2024\/01\/chadd-X5Learn-300x194.jpg\")
Ko sistem izvle\u010de neobdelana besedila, se lahko ustvarijo modeli. Dokumenti s tem postanejo vektorji v nekem visoko-dimenzionalnem prostoru, primerjava vektorjev pa omogo\u010da odgovor\u00a0na vpra\u0161anje:\u00a0katerih 10 dokumentov je najbolj podobnih temu dokumentu? Katerih 5 dokumentov najbolj ustreza tej klju\u010dni besedi? Ipd.<\/p>\n
Popolnej\u0161e modele dobimo z njihovim u\u010denjem. Odgovorijo lahko na bolj zapletena vpra\u0161anja, kot so:<\/p>\n\n
\n \t- kako zahtevna\u00a0je ta snov (seminar, naloga, u\u010dni te\u010daj itd.)? Odgovor na to se morda skriva nekje v opisu seminarja, ali v metapodatkih (ti so\u00a0uporabniku skriti, vendar naj bi vsebovali informacije o gradivu). Bolj verjetno je, da sistem odgovor pridobi na podlagi\u00a0samodejne\u00a0analize\u00a0dokumenta -\u00a0dol\u017eine stavkov in besed (besedi\u0161\u010de samo po sebi\u00a0je zanesljiv\u00a0pokazatelj\u00a0starosti uporabnikov, ki jim je seminar ipd. namenjen).<\/li>\n \t
- Ali naj si to gradivo ogledam, preden si ogledam drugo gradivo? (Na ta na\u010din se lahko iz danega gradiva avtomati\u010dno sestavi\u00a0celoten sklop gradiv za dolo\u010den\u00a0te\u010daj\/seminar ipd.).<\/li>\n \t
- Kako kakovostno je gradivo (seminar\/te\u010daj ipd.)? Za UI je to najte\u017eje vpra\u0161anje, morda celo \"napa\u010dno\"\u00a0, in pri njem lahko UI naredi ve\u010d \u0161kode kot koristi. Kljub temu pa je sposobnost UI, da ugotovi, ali so dejstva v izbranem gradivu to\u010dna, vsekakor zelo smiselna (uporabna). Ali nas po la\u017enih novicah \u010dakajo tudi \"la\u017ena u\u010dna gradiva\"?<\/li>\n<\/ul>\n
Nekaj uporabnih povezav:<\/h3>\n
Iskalnik X5-Discover<\/strong> (https:\/\/discovery.x5gon.org\/<\/a>)<\/p>\nU\u010dna platforma X5-Learn<\/strong> (http:\/\/x5learn.org\/<\/a>)<\/a>\u00a0omogo\u010da izbiro u\u010dnih gradiv, ki jih nato\u00a0UI organizira na najbolj\u0161i mo\u017een na\u010din (z uporabo priporo\u010dilnega\u00a0sistema).<\/p>\nDodatna orodja X5-GON<\/strong> (vmesniki za namensko programiranje (API) za razvijalce, razli\u010dica za namestitev v Moodle) najdete tukaj<\/a>.<\/p>\nProjekt X5GON je sofinanciral Okvirni program\u00a0za raziskave in inovacije Obzorje 2020 Evropske unije (\u0161t. sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev\u00a0761758).<\/p>","rendered":"![\"\"](\"http:\/\/aiopentext.itd.cnr.it\/wp-content\/uploads\/sites\/14\/2023\/11\/chadd-Education-connected-300x178.jpg\")
Copied with permission from the author<\/figcaption><\/figure>\nIskanje izobra\u017eevalnih virov je sestavni del u\u010diteljevega dela pri pripravi novih\u00a0vsebin za u\u010dne ure ali predavanja, pri raziskovanju novih podro\u010dij\u00a0ali tem, ali pri pripravah na posamezne aktivnosti. Tovrstna gradiva\u00a0so lahko zgolj del dokumentacije, v\u010dasih pa u\u010ditelj morda \u017eeli na podlagi tak\u0161nih virov sestaviti novo gradivo.\u00a0Pri tem je mamljivo in povsem legitimno z vidika intelektualnega dela, da ne izumljajo tople vode\u00a0in smiselno uporabijo na\u010din “kopiraj-prilepi”. V ve\u010dini dr\u017eav po svetu pa to obi\u010dajno ni zakonito, saj se s tem kr\u0161ijo avtorske pravice.<\/p>\n
V primerih, ko avtorji virov objavijo svoja\u00a0dela\u00a0pod licenco\u00a0Creative Common licence<\/a>, viri postanejo “odprti izobra\u017eevalni viri” (OER),<\/strong> kar pomeni, da jih\u00a0u\u010ditelji lahko prosto uporabljajo, preoblikujejo, predelajo in\/ali redistribuirajo. Obi\u010dajno je pri tem edina obveznost pravilno citiranje izvirnega avtorja. Zato je pomembno, da veste, ali je dolo\u010den vir odprt izobra\u017eevalni vir, ali ne.<\/p>\nObstaja\u00a0ve\u010d zbirk licenciranih odprtih izobra\u017eevalnih virov, in pristojno ministrstvo v va\u0161i dr\u017eavi ima skoraj zagotovo dostop do vsaj ene\u00a0izmed tak\u0161nih. Kaj pa iskanje tak\u0161nih virov kjerkoli na spletu? Ali lahko za to uporabimo poseben iskalnik?<\/p>\n
Projekt X5-GON je financirala Evropska unija, z namenom identifikacije in indeksiranja virov\u00a0OER ter\u00a0z namenom\u00a0uporabe UI pri urejanju teh virov in podajanju predlogov za nova orodja UI (tipi\u010dno iskalnih orodij, ki uporabnikom omogo\u010dajo la\u017eje iskanje OER virov).<\/p>\n
Kje se v tak\u0161nem procesu pojavi UI?<\/em><\/h3>\nPojavi se v vseh fazah:<\/p>\n
V prvi fazi roboti pre\u010desavajo splet in prika\u017eejo rezultate – vire OER: to je zapleten postopek, saj vklju\u010duje prepoznavanje OER in s tem prepoznavanje licenc. Del tega procesa lahko opi\u0161emo kot tipi\u010dno nalogo klasifikacije<\/strong> (za kar\u00a0se UI tipi\u010dno uporablja).
\n<\/a>Ko robot identificira tak\u0161en vir, je potrebno besedilo iz tega vira izvle\u010di. \u010ce je vir zvo\u010dna ali video datoteka, to pomeni uporabo transkripcije (ve\u010d o tem v poglavju 7).<\/p>\n\u0160tevilka 5 v akronimu X5-GON se nana\u0161a na pet dimenzij, ki jih je projekt obravnaval;\u00a0ena od teh je jezik. Zato je naslednji korak v procesu uporaba orodij za samodejno prevajanje, kar omogo\u010da razli\u010dice besedila v izbranih jezikih. Tudi to je primer tipi\u010dne uporabe UI.<\/p>\n
Na tej to\u010dki se lahko upravi\u010deno vpra\u0161ate: \u010detudi sta samodejna transkripcija\u00a0in samodejno prevajanje hitro razvijajo\u010di se tehnologiji, pri tem\u00a0\u0161e vedno prihaja do velikih napak; ali je torej sploh smiselno, da se zana\u0161amo nanju? Odgovor je, da iskalni in priporo\u010dilni algoritmi ne potrebujejo<\/em> natan\u010dnega besedila. Potrebujejo zgolj umestitev dokumenta v prostor, tj.\u00a0poleg klju\u010dnih besed oz. drugih dokumentov.<\/p>\nPredstavljajte si, da imate \u0161katlo, polno dokumentov, ki jih morate urediti (pospraviti na organiziran na\u010din). V idealnem primeru bi imeli\u00a0vnaprej dolo\u010deno organizacijo in bi vsak papir pospravili na pravo mesto. Toda obi\u010dajno nimamo tak\u0161nega vnaprej pripravljenega sistema za arhiviranje, zato dokumente, ki imajo nekaj skupnega, zlagamo enega poleg <\/em>drugega, pri \u010demer veljajo nenapisana pravila vseh vrst, npr.: ta dva papirja gresta skupaj, ker sta iz istega leta, ta dva zato, ker se nana\u0161ata na avtomobil, ta dva zato, ker sta enako velika, itn. Klju\u010dna beseda tukaj je\u00a0\u201cpoleg\u201d:<\/em>\u00a0O\u00a0tem ve\u010d v nadaljevanju priro\u010dnika.<\/p>\nKo sistem izvle\u010de neobdelana besedila, se lahko ustvarijo modeli. Dokumenti s tem postanejo vektorji v nekem visoko-dimenzionalnem prostoru, primerjava vektorjev pa omogo\u010da odgovor\u00a0na vpra\u0161anje:\u00a0katerih 10 dokumentov je najbolj podobnih temu dokumentu? Katerih 5 dokumentov najbolj ustreza tej klju\u010dni besedi? Ipd.<\/p>\n
Popolnej\u0161e modele dobimo z njihovim u\u010denjem. Odgovorijo lahko na bolj zapletena vpra\u0161anja, kot so:<\/p>\n
\n- kako zahtevna\u00a0je ta snov (seminar, naloga, u\u010dni te\u010daj itd.)? Odgovor na to se morda skriva nekje v opisu seminarja, ali v metapodatkih (ti so\u00a0uporabniku skriti, vendar naj bi vsebovali informacije o gradivu). Bolj verjetno je, da sistem odgovor pridobi na podlagi\u00a0samodejne\u00a0analize\u00a0dokumenta –\u00a0dol\u017eine stavkov in besed (besedi\u0161\u010de samo po sebi\u00a0je zanesljiv\u00a0pokazatelj\u00a0starosti uporabnikov, ki jim je seminar ipd. namenjen).<\/li>\n
- Ali naj si to gradivo ogledam, preden si ogledam drugo gradivo? (Na ta na\u010din se lahko iz danega gradiva avtomati\u010dno sestavi\u00a0celoten sklop gradiv za dolo\u010den\u00a0te\u010daj\/seminar ipd.).<\/li>\n
- Kako kakovostno je gradivo (seminar\/te\u010daj ipd.)? Za UI je to najte\u017eje vpra\u0161anje, morda celo “napa\u010dno”\u00a0, in pri njem lahko UI naredi ve\u010d \u0161kode kot koristi. Kljub temu pa je sposobnost UI, da ugotovi, ali so dejstva v izbranem gradivu to\u010dna, vsekakor zelo smiselna (uporabna). Ali nas po la\u017enih novicah \u010dakajo tudi “la\u017ena u\u010dna gradiva”?<\/li>\n<\/ul>\n
Nekaj uporabnih povezav:<\/h3>\n
Iskalnik X5-Discover<\/strong> (https:\/\/discovery.x5gon.org\/<\/a>)<\/p>\nU\u010dna platforma X5-Learn<\/strong> (http:\/\/x5learn.org\/<\/a>)<\/a>\u00a0omogo\u010da izbiro u\u010dnih gradiv, ki jih nato\u00a0UI organizira na najbolj\u0161i mo\u017een na\u010din (z uporabo priporo\u010dilnega\u00a0sistema).<\/p>\n
\u0160tevilka 5 v akronimu X5-GON se nana\u0161a na pet dimenzij, ki jih je projekt obravnaval;\u00a0ena od teh je jezik. Zato je naslednji korak v procesu uporaba orodij za samodejno prevajanje, kar omogo\u010da razli\u010dice besedila v izbranih jezikih. Tudi to je primer tipi\u010dne uporabe UI.<\/p>\n
Na tej to\u010dki se lahko upravi\u010deno vpra\u0161ate: \u010detudi sta samodejna transkripcija\u00a0in samodejno prevajanje hitro razvijajo\u010di se tehnologiji, pri tem\u00a0\u0161e vedno prihaja do velikih napak; ali je torej sploh smiselno, da se zana\u0161amo nanju? Odgovor je, da iskalni in priporo\u010dilni algoritmi ne potrebujejo<\/em> natan\u010dnega besedila. Potrebujejo zgolj umestitev dokumenta v prostor, tj.\u00a0poleg klju\u010dnih besed oz. drugih dokumentov.<\/p>\n Predstavljajte si, da imate \u0161katlo, polno dokumentov, ki jih morate urediti (pospraviti na organiziran na\u010din). V idealnem primeru bi imeli\u00a0vnaprej dolo\u010deno organizacijo in bi vsak papir pospravili na pravo mesto. Toda obi\u010dajno nimamo tak\u0161nega vnaprej pripravljenega sistema za arhiviranje, zato dokumente, ki imajo nekaj skupnega, zlagamo enega poleg <\/em>drugega, pri \u010demer veljajo nenapisana pravila vseh vrst, npr.: ta dva papirja gresta skupaj, ker sta iz istega leta, ta dva zato, ker se nana\u0161ata na avtomobil, ta dva zato, ker sta enako velika, itn. Klju\u010dna beseda tukaj je\u00a0\u201cpoleg\u201d:<\/em>\u00a0O\u00a0tem ve\u010d v nadaljevanju priro\u010dnika.<\/p>\n Popolnej\u0161e modele dobimo z njihovim u\u010denjem. Odgovorijo lahko na bolj zapletena vpra\u0161anja, kot so:<\/p>\n\n Iskalnik X5-Discover<\/strong> (https:\/\/discovery.x5gon.org\/<\/a>)<\/p>\n U\u010dna platforma X5-Learn<\/strong> (http:\/\/x5learn.org\/<\/a>)<\/a>\u00a0omogo\u010da izbiro u\u010dnih gradiv, ki jih nato\u00a0UI organizira na najbolj\u0161i mo\u017een na\u010din (z uporabo priporo\u010dilnega\u00a0sistema).<\/p>\n Dodatna orodja X5-GON<\/strong> (vmesniki za namensko programiranje (API) za razvijalce, razli\u010dica za namestitev v Moodle) najdete tukaj<\/a>.<\/p>\n Projekt X5GON je sofinanciral Okvirni program\u00a0za raziskave in inovacije Obzorje 2020 Evropske unije (\u0161t. sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev\u00a0761758).<\/p>","rendered":" Iskanje izobra\u017eevalnih virov je sestavni del u\u010diteljevega dela pri pripravi novih\u00a0vsebin za u\u010dne ure ali predavanja, pri raziskovanju novih podro\u010dij\u00a0ali tem, ali pri pripravah na posamezne aktivnosti. Tovrstna gradiva\u00a0so lahko zgolj del dokumentacije, v\u010dasih pa u\u010ditelj morda \u017eeli na podlagi tak\u0161nih virov sestaviti novo gradivo.\u00a0Pri tem je mamljivo in povsem legitimno z vidika intelektualnega dela, da ne izumljajo tople vode\u00a0in smiselno uporabijo na\u010din “kopiraj-prilepi”. V ve\u010dini dr\u017eav po svetu pa to obi\u010dajno ni zakonito, saj se s tem kr\u0161ijo avtorske pravice.<\/p>\n V primerih, ko avtorji virov objavijo svoja\u00a0dela\u00a0pod licenco\u00a0Creative Common licence<\/a>, viri postanejo “odprti izobra\u017eevalni viri” (OER),<\/strong> kar pomeni, da jih\u00a0u\u010ditelji lahko prosto uporabljajo, preoblikujejo, predelajo in\/ali redistribuirajo. Obi\u010dajno je pri tem edina obveznost pravilno citiranje izvirnega avtorja. Zato je pomembno, da veste, ali je dolo\u010den vir odprt izobra\u017eevalni vir, ali ne.<\/p>\n Obstaja\u00a0ve\u010d zbirk licenciranih odprtih izobra\u017eevalnih virov, in pristojno ministrstvo v va\u0161i dr\u017eavi ima skoraj zagotovo dostop do vsaj ene\u00a0izmed tak\u0161nih. Kaj pa iskanje tak\u0161nih virov kjerkoli na spletu? Ali lahko za to uporabimo poseben iskalnik?<\/p>\n Projekt X5-GON je financirala Evropska unija, z namenom identifikacije in indeksiranja virov\u00a0OER ter\u00a0z namenom\u00a0uporabe UI pri urejanju teh virov in podajanju predlogov za nova orodja UI (tipi\u010dno iskalnih orodij, ki uporabnikom omogo\u010dajo la\u017eje iskanje OER virov).<\/p>\n Pojavi se v vseh fazah:<\/p>\n V prvi fazi roboti pre\u010desavajo splet in prika\u017eejo rezultate – vire OER: to je zapleten postopek, saj vklju\u010duje prepoznavanje OER in s tem prepoznavanje licenc. Del tega procesa lahko opi\u0161emo kot tipi\u010dno nalogo klasifikacije<\/strong> (za kar\u00a0se UI tipi\u010dno uporablja). Na tej to\u010dki se lahko upravi\u010deno vpra\u0161ate: \u010detudi sta samodejna transkripcija\u00a0in samodejno prevajanje hitro razvijajo\u010di se tehnologiji, pri tem\u00a0\u0161e vedno prihaja do velikih napak; ali je torej sploh smiselno, da se zana\u0161amo nanju? Odgovor je, da iskalni in priporo\u010dilni algoritmi ne potrebujejo<\/em> natan\u010dnega besedila. Potrebujejo zgolj umestitev dokumenta v prostor, tj.\u00a0poleg klju\u010dnih besed oz. drugih dokumentov.<\/p>\n Predstavljajte si, da imate \u0161katlo, polno dokumentov, ki jih morate urediti (pospraviti na organiziran na\u010din). V idealnem primeru bi imeli\u00a0vnaprej dolo\u010deno organizacijo in bi vsak papir pospravili na pravo mesto. Toda obi\u010dajno nimamo tak\u0161nega vnaprej pripravljenega sistema za arhiviranje, zato dokumente, ki imajo nekaj skupnega, zlagamo enega poleg <\/em>drugega, pri \u010demer veljajo nenapisana pravila vseh vrst, npr.: ta dva papirja gresta skupaj, ker sta iz istega leta, ta dva zato, ker se nana\u0161ata na avtomobil, ta dva zato, ker sta enako velika, itn. Klju\u010dna beseda tukaj je\u00a0\u201cpoleg\u201d:<\/em>\u00a0O\u00a0tem ve\u010d v nadaljevanju priro\u010dnika.<\/p>\n Popolnej\u0161e modele dobimo z njihovim u\u010denjem. Odgovorijo lahko na bolj zapletena vpra\u0161anja, kot so:<\/p>\n Iskalnik X5-Discover<\/strong> (https:\/\/discovery.x5gon.org\/<\/a>)<\/p>\n U\u010dna platforma X5-Learn<\/strong> (http:\/\/x5learn.org\/<\/a>)<\/a>\u00a0omogo\u010da izbiro u\u010dnih gradiv, ki jih nato\u00a0UI organizira na najbolj\u0161i mo\u017een na\u010din (z uporabo priporo\u010dilnega\u00a0sistema).<\/p>\nKo sistem izvle\u010de neobdelana besedila, se lahko ustvarijo modeli. Dokumenti s tem postanejo vektorji v nekem visoko-dimenzionalnem prostoru, primerjava vektorjev pa omogo\u010da odgovor\u00a0na vpra\u0161anje:\u00a0katerih 10 dokumentov je najbolj podobnih temu dokumentu? Katerih 5 dokumentov najbolj ustreza tej klju\u010dni besedi? Ipd.<\/p>\n\n \t
Nekaj uporabnih povezav:<\/h3>\n
Kje se v tak\u0161nem procesu pojavi UI?<\/em><\/h3>\n
\n<\/a>Ko robot identificira tak\u0161en vir, je potrebno besedilo iz tega vira izvle\u010di. \u010ce je vir zvo\u010dna ali video datoteka, to pomeni uporabo transkripcije (ve\u010d o tem v poglavju 7).<\/p>\n\u0160tevilka 5 v akronimu X5-GON se nana\u0161a na pet dimenzij, ki jih je projekt obravnaval;\u00a0ena od teh je jezik. Zato je naslednji korak v procesu uporaba orodij za samodejno prevajanje, kar omogo\u010da razli\u010dice besedila v izbranih jezikih. Tudi to je primer tipi\u010dne uporabe UI.<\/p>\nKo sistem izvle\u010de neobdelana besedila, se lahko ustvarijo modeli. Dokumenti s tem postanejo vektorji v nekem visoko-dimenzionalnem prostoru, primerjava vektorjev pa omogo\u010da odgovor\u00a0na vpra\u0161anje:\u00a0katerih 10 dokumentov je najbolj podobnih temu dokumentu? Katerih 5 dokumentov najbolj ustreza tej klju\u010dni besedi? Ipd.<\/p>\n\n
Nekaj uporabnih povezav:<\/h3>\n