Pi\u0161kotki so majhne datoteke v va\u0161em ra\u010dunalniku, ki spletnemu brskalniku povedo, da ste recimo uporabnik \u0161tevilka #745673 na tem spletnem mestu in da vam je v\u0161e\u010d to in to. Ti pi\u0161kotki so bili zasnovani tako, da nam vsaki\u010d, ko obi\u0161\u010demo isto spletno mesto, ni treba dolo\u010diti preferenc, kot sta jezik in lokacija, izgubiti artiklov v nakupovalni ko\u0161arici ali izpolniti obrazcev od za\u010detka. V zgodnjih fazah tehnologije smo imeli popoln nadzor nad tem, katere podatke lahko pi\u0161kotki zbirajo1,2<\/sup>.<\/p>\n Kasneje so podjetja ugotovila, da bi lahko uporabila podatke o pi\u0161kotkih, da bi razumela, kaj radi kliknemo ali kupimo. Tako bi se oglasi lahko prikazovali ne glede na vsebino strani, na kateri smo, ampak glede na na\u0161 osebni okus (vedenjsko ciljanje)1<\/sup>. Kasneje so podjetja za\u010dela nastavljati svoje pi\u0161kotke tudi na drugih spletnih mestih podjetij, da bi bolje sledila vsakemu uporabniku. Ti pi\u0161kotki tretjih oseb so gostitelju pla\u010dali za ta privilegij. Takrat so nas oglasi za\u010deli spremljati po spletnih mestih2<\/sup>.<\/p>\n Poleg tega bi lahko ta podjetja z uporabo stvari, kot so e-po\u0161tni ID-ji ali \u0161tevilke kreditnih kartic, povezala razli\u010dne identifikacijske \u0161tevilke z enim samim uporabnikom, da bi imela bolj\u0161e informacije o njihovem vedenju. To se imenuje sinhronizacija pi\u0161kotkov. Uporabnik seveda ne more vedeti, kateri podatki so sestavljeni za izgradnjo njegovega vedenjskega profila.<\/p>\n Poleg tega so algoritme strojnega u\u010denja za\u010deli uporabljati za drobljenje uporabni\u0161kih podatkov in jim dodeljevali oznake, kot so mo\u0161ki, \u017eenska, temnopolti, Evropejec ali \"nagnjeni k depresiji\"1. Te oznake nimajo nobene zveze z na\u0161o identiteto, ampak s tem, kak\u0161no prej\u0161nje vedenje uporabnikov je najbolj podobno na\u0161emu. Te oznake se prodajajo podjetjem, ki prodajajo izdelke, hi\u0161e in zaposlitvene mo\u017enosti. Tako se uporabnikom z nekaterimi oznakami prika\u017ee en oglas, nekomu z druga\u010dnim spletnim vedenjem pa popolnoma drug oglas na isti spletni strani. To pa lahko dolo\u010di, za kak\u0161no slu\u017ebo se bomo prijavili in v kateri soseski bomo kupili hi\u0161o ter s tem, katere \u0161ole obiskujejo na\u0161i otroci3<\/sup>.<\/p>\n Dandanes je tehnologija pi\u0161kotkov vgrajena v ve\u010dino internetnih brskalnikov. \u0160tudija iz leta 2016 je pokazala, da ve\u010dina tretjih oseb sinhronizira pi\u0161kotke. \"45 od 50 najbolj\u0161ih, 85 od 100 najbolj\u0161ih, 157 od 200 najbolj\u0161ih in 460 od 1000 najbolj\u0161ih\" tretjih oseb sinhronizira pi\u0161kotke iz razli\u010dnih virov, da zdru\u017ei informacije o uporabnikih4. Izkazalo se je, da lahko Google na primer sledi uporabniku na 80 % spletnih mest5<\/sup>, kar ogro\u017ea zasebnost in avtonomijo ter krepi nadzor in spremljanje6<\/sup>.<\/p>\n Ko so bili ti rezultati objavljeni, so spro\u017eili ogor\u010denje javnosti. Mnogi vti\u010dniki brskalnika, kot je DoNotTrackMe, ki so slu\u017eili za blokiranje pi\u0161kotkov, so postali priljubljeni. Internetni brskalniki so za\u010deli imeti nadzor za blokiranje ali brisanje pi\u0161kotkov2<\/sup>. Podjetja, kot sta Apple in Google, so celo ustavila ali se zavezala, da bodo prepovedala pi\u0161kotke tretjih oseb1<\/sup>. Spletno ciljanje se je premaknilo s pi\u0161kotkov na bolj trajne tehnike sledenja.<\/p>\n Datoteke, podobne pi\u0161kotkom, se lahko na primer shranijo z Adobejevim predvajalnikom Flash, ki ostanejo po izbrisu drugih pi\u0161kotkov. Te je mogo\u010de blokirati z namestitvijo aplikacij, kot je FlashBlock2<\/sup>. Seveda je tehnologija sledenja opremljena z bolj trajnimi orodji: razli\u010dne vrste prstnih odtisov, ki jih ve\u010dina orodij za blokiranje ne zazna4<\/sup>.<\/p>\n\n\n[caption id=\"attachment_226\" align=\"alignleft\" width=\"300\"] Zamisel je, da na\u0161e naprave in storitve: ra\u010dunalniki, telefoni in zvo\u010dniki naprav obdelujejo podatke in dajejo rezultat nekoliko druga\u010de kot naprave drugih uporabnikov: lahko slu\u017eijo kot na\u0161i edinstveni prstni odtisi, \u0161e posebej, \u010de razli\u010dne tehnike zdru\u017eimo, da ustvarimo na\u0161o spletno identiteto4<\/sup>. IP naslov na\u0161ih naprav, ethernet ali Wifi naslovi (prstni odtis na osnovi WebRTC), kako kombinacija strojne opreme, ki jo imamo, in programske opreme, ki jo uporabljamo, predvaja zvo\u010dne datoteke (prstni odtis AudioContext) in celo raven napolnjenosti baterije in preostali \u010das do izpraznitve ali ponovno polnjenje se lahko uporabijo kot na\u0161i dolgoro\u010dni in kratkoro\u010dni identifikatorji, ki ohranjajo spletno sledenje pri \u017eivljenju7,4<\/sup>.<\/p>\n\n\n 1<\/sup> Kant, T., Identity, Advertising, and Algorithmic Targeting: Or How (Not) to Target Your \u201cIdeal User\u201d,<\/em> MIT Case Studies in Social and Ethical Responsibilities of Computing, 2021.<\/p>\n 2<\/sup> Schneier, B., Data and Goliath : the Hidden Battles to Collect Your Data and Control Your World, W.W. Norton & Company, <\/em>New York, 2015.<\/p>\n 3 <\/sup>Barocas, S.,\u00a0 Hardt, M., Narayanan, A.,\u00a0Fairness and machine learning Limitations and Opportunities<\/a>, <\/em>2022.<\/p>\n 4 <\/sup>Englehardt, S., Narayanan, A.,\u00a0Online Tracking: A 1-million-site Measurement and Analysis<\/a><\/em>, Extended version of paper, ACM CCS, 2016.<\/p>\n 5\u00a0<\/sup>Libert, T., Exposing the Invisible Web: An Analysis of Third-Party HTTP Requests on 1 Million Websites<\/em><\/a>, International Journal of Communication, v. 9, p. 18, Oct. 2015.<\/p>\n 6 <\/sup>Tavani, H., Zimmer, M., Search Engines and Ethics<\/a><\/em>, The Stanford Encyclopedia of Philosophy, Fall 2020 Edition, Edward N. Zalta (ed.).<\/p>\n 7\u00a0<\/sup>Olejnik, L., Acar, G., Castelluccia, C., Diaz, C., The leaking battery<\/em>, Cryptology ePrint Archive, Report 2015\/616, 2015.<\/p>\n ","rendered":" Pi\u0161kotki so majhne datoteke v va\u0161em ra\u010dunalniku, ki spletnemu brskalniku povedo, da ste recimo uporabnik \u0161tevilka #745673 na tem spletnem mestu in da vam je v\u0161e\u010d to in to. Ti pi\u0161kotki so bili zasnovani tako, da nam vsaki\u010d, ko obi\u0161\u010demo isto spletno mesto, ni treba dolo\u010diti preferenc, kot sta jezik in lokacija, izgubiti artiklov v nakupovalni ko\u0161arici ali izpolniti obrazcev od za\u010detka. V zgodnjih fazah tehnologije smo imeli popoln nadzor nad tem, katere podatke lahko pi\u0161kotki zbirajo1,2<\/sup>.<\/p>\n Kasneje so podjetja ugotovila, da bi lahko uporabila podatke o pi\u0161kotkih, da bi razumela, kaj radi kliknemo ali kupimo. Tako bi se oglasi lahko prikazovali ne glede na vsebino strani, na kateri smo, ampak glede na na\u0161 osebni okus (vedenjsko ciljanje)1<\/sup>. Kasneje so podjetja za\u010dela nastavljati svoje pi\u0161kotke tudi na drugih spletnih mestih podjetij, da bi bolje sledila vsakemu uporabniku. Ti pi\u0161kotki tretjih oseb so gostitelju pla\u010dali za ta privilegij. Takrat so nas oglasi za\u010deli spremljati po spletnih mestih2<\/sup>.<\/p>\n Poleg tega bi lahko ta podjetja z uporabo stvari, kot so e-po\u0161tni ID-ji ali \u0161tevilke kreditnih kartic, povezala razli\u010dne identifikacijske \u0161tevilke z enim samim uporabnikom, da bi imela bolj\u0161e informacije o njihovem vedenju. To se imenuje sinhronizacija pi\u0161kotkov. Uporabnik seveda ne more vedeti, kateri podatki so sestavljeni za izgradnjo njegovega vedenjskega profila.<\/p>\n Poleg tega so algoritme strojnega u\u010denja za\u010deli uporabljati za drobljenje uporabni\u0161kih podatkov in jim dodeljevali oznake, kot so mo\u0161ki, \u017eenska, temnopolti, Evropejec ali “nagnjeni k depresiji”1. Te oznake nimajo nobene zveze z na\u0161o identiteto, ampak s tem, kak\u0161no prej\u0161nje vedenje uporabnikov je najbolj podobno na\u0161emu. Te oznake se prodajajo podjetjem, ki prodajajo izdelke, hi\u0161e in zaposlitvene mo\u017enosti. Tako se uporabnikom z nekaterimi oznakami prika\u017ee en oglas, nekomu z druga\u010dnim spletnim vedenjem pa popolnoma drug oglas na isti spletni strani. To pa lahko dolo\u010di, za kak\u0161no slu\u017ebo se bomo prijavili in v kateri soseski bomo kupili hi\u0161o ter s tem, katere \u0161ole obiskujejo na\u0161i otroci3<\/sup>.<\/p>\n Dandanes je tehnologija pi\u0161kotkov vgrajena v ve\u010dino internetnih brskalnikov. \u0160tudija iz leta 2016 je pokazala, da ve\u010dina tretjih oseb sinhronizira pi\u0161kotke. “45 od 50 najbolj\u0161ih, 85 od 100 najbolj\u0161ih, 157 od 200 najbolj\u0161ih in 460 od 1000 najbolj\u0161ih” tretjih oseb sinhronizira pi\u0161kotke iz razli\u010dnih virov, da zdru\u017ei informacije o uporabnikih4. Izkazalo se je, da lahko Google na primer sledi uporabniku na 80 % spletnih mest5<\/sup>, kar ogro\u017ea zasebnost in avtonomijo ter krepi nadzor in spremljanje6<\/sup>.<\/p>\n Ko so bili ti rezultati objavljeni, so spro\u017eili ogor\u010denje javnosti. Mnogi vti\u010dniki brskalnika, kot je DoNotTrackMe, ki so slu\u017eili za blokiranje pi\u0161kotkov, so postali priljubljeni. Internetni brskalniki so za\u010deli imeti nadzor za blokiranje ali brisanje pi\u0161kotkov2<\/sup>. Podjetja, kot sta Apple in Google, so celo ustavila ali se zavezala, da bodo prepovedala pi\u0161kotke tretjih oseb1<\/sup>. Spletno ciljanje se je premaknilo s pi\u0161kotkov na bolj trajne tehnike sledenja.<\/p>\n Datoteke, podobne pi\u0161kotkom, se lahko na primer shranijo z Adobejevim predvajalnikom Flash, ki ostanejo po izbrisu drugih pi\u0161kotkov. Te je mogo\u010de blokirati z namestitvijo aplikacij, kot je FlashBlock2<\/sup>. Seveda je tehnologija sledenja opremljena z bolj trajnimi orodji: razli\u010dne vrste prstnih odtisov, ki jih ve\u010dina orodij za blokiranje ne zazna4<\/sup>.<\/p>\n Zamisel je, da na\u0161e naprave in storitve: ra\u010dunalniki, telefoni in zvo\u010dniki naprav obdelujejo podatke in dajejo rezultat nekoliko druga\u010de kot naprave drugih uporabnikov: lahko slu\u017eijo kot na\u0161i edinstveni prstni odtisi, \u0161e posebej, \u010de razli\u010dne tehnike zdru\u017eimo, da ustvarimo na\u0161o spletno identiteto4<\/sup>. IP naslov na\u0161ih naprav, ethernet ali Wifi naslovi (prstni odtis na osnovi WebRTC), kako kombinacija strojne opreme, ki jo imamo, in programske opreme, ki jo uporabljamo, predvaja zvo\u010dne datoteke (prstni odtis AudioContext) in celo raven napolnjenosti baterije in preostali \u010das do izpraznitve ali ponovno polnjenje se lahko uporabijo kot na\u0161i dolgoro\u010dni in kratkoro\u010dni identifikatorji, ki ohranjajo spletno sledenje pri \u017eivljenju7,4<\/sup>.<\/p>\n 1<\/sup> Kant, T., Identity, Advertising, and Algorithmic Targeting: Or How (Not) to Target Your \u201cIdeal User\u201d,<\/em> MIT Case Studies in Social and Ethical Responsibilities of Computing, 2021.<\/p>\n 2<\/sup> Schneier, B., Data and Goliath : the Hidden Battles to Collect Your Data and Control Your World, W.W. Norton & Company, <\/em>New York, 2015.<\/p>\n 3 <\/sup>Barocas, S.,\u00a0 Hardt, M., Narayanan, A.,\u00a0Fairness and machine learning Limitations and Opportunities<\/a>, <\/em>2022.<\/p>\n 4 <\/sup>Englehardt, S., Narayanan, A.,\u00a0Online Tracking: A 1-million-site Measurement and Analysis<\/a><\/em>, Extended version of paper, ACM CCS, 2016.<\/p>\n 5\u00a0<\/sup>Libert, T., Exposing the Invisible Web: An Analysis of Third-Party HTTP Requests on 1 Million Websites<\/em><\/a>, International Journal of Communication, v. 9, p. 18, Oct. 2015.<\/p>\n![\"\"](\"http:\/\/aiopentext.itd.cnr.it\/wp-content\/uploads\/sites\/14\/2024\/01\/chadd-fingerprint.jpg\")
\"Fingerprint scan\" (skeniranje prstnih odtisov) avtorja Daniel Aleksandersen je licenciran pod CC0 1.0. \u010ce si \u017eelite ogledati kopijo te licence, obi\u0161\u010dite https:\/\/creativecommons.org\/publicdomain\/zero\/1.0\/ deed.en<\/a>[\/caption]\n
\n![\"\"](\"http:\/\/aiopentext.itd.cnr.it\/wp-content\/uploads\/sites\/14\/2023\/11\/chaddhttpcookie-300x151.png\")
https:\/\/creativecommons.org\/licenses\/by-sa\/2.0\/<\/a><\/figcaption><\/figure>\n
\n