Naravni jezik je osupljiv, do potankosti izpiljen sistem, zagotovo med najzahtevnej\u0161imi, ki jih je \u010dlovek razvil skozi tok evolucije. In prevajanje, kot prenos sporo\u010dil med jezikovnimi sistemi, je eden najbolj kompleksnih \u010dlove\u0161kih miselnih procesov nasploh. Razvoj ra\u010dunalni\u0161kih tehnologij za simulacijo tega procesa predstavlja velikanski izziv tako jezikoslovcem kot ra\u010dunalni\u010darjem, \u010deprav so danes strojni prevajalniki \u010dloveka povsem ali delno \u017ee nadomestili v mnogih industrijskih panogah, kjer se rutinsko prevajajo enostavna besedila. Za veliko ve\u010dino prevajanih besedil, vklju\u010dno s tem priro\u010dnikom, pa \u0161e vedno velja, da obstoje\u010da orodja ne morejo izdelati zadovoljivih prevodov, zato je bilo popravljanje (lektoriranje) rezultatov strojnega prevajanja zelo zamudno, med drugim zato, ker je sloven\u0161\u010dina zaradi svoje morfolo\u0161ke bogatosti s tega vidika zelo zapleten jezik. Poleg tega spreminjajo\u010de se terminologije, zaradi nenehnega in (pre)hitrega razvoja strokovnih in drugih podro\u010dij, prevajalci pogosto ne (z)moremo spremljati (\u0161e manj pa slovaropisje kot disciplina). \u0160e ve\u010d, ne le, da ja podro\u010dje UI v izobra\u017eevanju v nastajanju \u2013 nove tehnologije na tr\u017ei\u0161\u010de prihajajo pravkar, in ko boste brali to besedilo, bodo \u00bbdanes\u00ab aktualne morda \u017ee zastarele. Terminolo\u0161ka doslednost je seveda pogoj za funkcionalen prevod. Vendar prevajalske zagate pogosto niso re\u0161ljive le s pomo\u010djo slovarjev in leksikonov ne glede na to, da je postal internet nepogre\u0161ljivo orodje za prevajalce. Zato smo bili v procesu svojega dela med drugim prisiljeni raz\u0161iriti predvsem jezikovno, delno pa tudi strokovno znanje tega novega, hitro spreminjajo\u010dega se podro\u010dja (\u0161ir\u0161e: UI v izobra\u017eevanju), kar je bil najve\u010dji pozitiven u\u010dinek projekta AI4T z na\u0161e, prevajalske strani. To znanje smo iskali (seveda) na internetu, v knji\u017enicah ter pri kolegih prevajalcih in raziskovalcih (med \u0161tevilnimi drugimi tudi pri tistih, ki so z vsebinami in izku\u0161njami sodelovali pri nastanku vsebin projekta). Pri prevajanju in pri popravljanju rezultatov strojnih prevodov smo se sre\u010devali s termini, ki jih nismo na\u0161li v splo\u0161nih slovarjih, pogosto pa tudi v specialnih in podro\u010dnih slovarjih ne. Na trenutke smo obstali zaradi te\u017eav z razumevanjem izhodi\u0161\u010dnih besedil, kar je spet pripomoglo k raz\u0161irjanju znanja s tega podro\u010dja in tvornemu sodelovanju s partnerji projekta.<\/p>\n
Nau\u010dili smo se veliko, za to smo hvale\u017eni in upamo, da bo novo in uporabno znanje uspelo ustvariti tudi vam, z branjem, razumevanjem in uporabo napisanega.<\/p>\n
Helena Fo\u0161njar<\/p>\n
Maribor, 15. januarja 2024<\/p>","rendered":"
Naravni jezik je osupljiv, do potankosti izpiljen sistem, zagotovo med najzahtevnej\u0161imi, ki jih je \u010dlovek razvil skozi tok evolucije. In prevajanje, kot prenos sporo\u010dil med jezikovnimi sistemi, je eden najbolj kompleksnih \u010dlove\u0161kih miselnih procesov nasploh. Razvoj ra\u010dunalni\u0161kih tehnologij za simulacijo tega procesa predstavlja velikanski izziv tako jezikoslovcem kot ra\u010dunalni\u010darjem, \u010deprav so danes strojni prevajalniki \u010dloveka povsem ali delno \u017ee nadomestili v mnogih industrijskih panogah, kjer se rutinsko prevajajo enostavna besedila. Za veliko ve\u010dino prevajanih besedil, vklju\u010dno s tem priro\u010dnikom, pa \u0161e vedno velja, da obstoje\u010da orodja ne morejo izdelati zadovoljivih prevodov, zato je bilo popravljanje (lektoriranje) rezultatov strojnega prevajanja zelo zamudno, med drugim zato, ker je sloven\u0161\u010dina zaradi svoje morfolo\u0161ke bogatosti s tega vidika zelo zapleten jezik. Poleg tega spreminjajo\u010de se terminologije, zaradi nenehnega in (pre)hitrega razvoja strokovnih in drugih podro\u010dij, prevajalci pogosto ne (z)moremo spremljati (\u0161e manj pa slovaropisje kot disciplina). \u0160e ve\u010d, ne le, da ja podro\u010dje UI v izobra\u017eevanju v nastajanju \u2013 nove tehnologije na tr\u017ei\u0161\u010de prihajajo pravkar, in ko boste brali to besedilo, bodo \u00bbdanes\u00ab aktualne morda \u017ee zastarele. Terminolo\u0161ka doslednost je seveda pogoj za funkcionalen prevod. Vendar prevajalske zagate pogosto niso re\u0161ljive le s pomo\u010djo slovarjev in leksikonov ne glede na to, da je postal internet nepogre\u0161ljivo orodje za prevajalce. Zato smo bili v procesu svojega dela med drugim prisiljeni raz\u0161iriti predvsem jezikovno, delno pa tudi strokovno znanje tega novega, hitro spreminjajo\u010dega se podro\u010dja (\u0161ir\u0161e: UI v izobra\u017eevanju), kar je bil najve\u010dji pozitiven u\u010dinek projekta AI4T z na\u0161e, prevajalske strani. To znanje smo iskali (seveda) na internetu, v knji\u017enicah ter pri kolegih prevajalcih in raziskovalcih (med \u0161tevilnimi drugimi tudi pri tistih, ki so z vsebinami in izku\u0161njami sodelovali pri nastanku vsebin projekta). Pri prevajanju in pri popravljanju rezultatov strojnih prevodov smo se sre\u010devali s termini, ki jih nismo na\u0161li v splo\u0161nih slovarjih, pogosto pa tudi v specialnih in podro\u010dnih slovarjih ne. Na trenutke smo obstali zaradi te\u017eav z razumevanjem izhodi\u0161\u010dnih besedil, kar je spet pripomoglo k raz\u0161irjanju znanja s tega podro\u010dja in tvornemu sodelovanju s partnerji projekta.<\/p>\n
Nau\u010dili smo se veliko, za to smo hvale\u017eni in upamo, da bo novo in uporabno znanje uspelo ustvariti tudi vam, z branjem, razumevanjem in uporabo napisanega.<\/p>\n
Helena Fo\u0161njar<\/p>\n
Maribor, 15. januarja 2024<\/p>\n","protected":false},"author":1,"menu_order":6,"template":"","meta":{"pb_show_title":"","pb_short_title":"","pb_subtitle":"","pb_authors":[],"pb_section_license":""},"front-matter-type":[],"contributor":[],"license":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/aiopentext.itd.cnr.it\/umetnainteligenca\/wp-json\/pressbooks\/v2\/front-matter\/24"}],"collection":[{"href":"https:\/\/aiopentext.itd.cnr.it\/umetnainteligenca\/wp-json\/pressbooks\/v2\/front-matter"}],"about":[{"href":"https:\/\/aiopentext.itd.cnr.it\/umetnainteligenca\/wp-json\/wp\/v2\/types\/front-matter"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/aiopentext.itd.cnr.it\/umetnainteligenca\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/aiopentext.itd.cnr.it\/umetnainteligenca\/wp-json\/pressbooks\/v2\/front-matter\/24\/revisions"}],"metadata":[{"href":"https:\/\/aiopentext.itd.cnr.it\/umetnainteligenca\/wp-json\/pressbooks\/v2\/front-matter\/24\/metadata\/"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/aiopentext.itd.cnr.it\/umetnainteligenca\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=24"}],"wp:term":[{"taxonomy":"front-matter-type","embeddable":true,"href":"https:\/\/aiopentext.itd.cnr.it\/umetnainteligenca\/wp-json\/pressbooks\/v2\/front-matter-type?post=24"},{"taxonomy":"contributor","embeddable":true,"href":"https:\/\/aiopentext.itd.cnr.it\/umetnainteligenca\/wp-json\/wp\/v2\/contributor?post=24"},{"taxonomy":"license","embeddable":true,"href":"https:\/\/aiopentext.itd.cnr.it\/umetnainteligenca\/wp-json\/wp\/v2\/license?post=24"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}