27

Orodja za samodejno prevajanje, ki so danes na voljo na spletu, so preprosta za uporabo in omogčajo strojne prevode besedil v številne svetovne jezike. Nekatera od teh orodij so razvili spletni velikani (npr. Google Prevajalnik / Google Translate), na trgu pa so tudi specializirana orodja neodvisnih razvijalcev programske opreme (npr. DeepL).

Samodejno prevajanje je predstavljalo zgodovinski izziv za UI. V zadnjih letih so bile za ta namen vprežene in preizkušene različne tehnologije UI. Sisteme, ki temeljijo na pravilih so z dostopnostjo podatkovnih zbirk vzporednih besedil nadomestile statistične tehnike strojnega učenja. V zadnjih petih letih najsodobnejšo tehnologijo na tem področju predstavljajo tehnike globokega učenja.

Če ste se lahko še pred nekaj leti ob preizkušanju takšnih orodij prijetno razvedrili, celo zabavali ob prevodih besedil priljubljenih pesmi ali raznih menijev, danes to ni več tako:

• številne mednarodne institucije razmišljajo o uporabi orodij za samodejno prevajanje kot podpori večjezičnosti.
• Velike medijske video platforme uporabljajo samodejno prevajanje za boljši stik z uporabniki.
• Dvojezični posamezniki in profesionalni prevajalci takšna orodja uporabljajo v poklicnem in zasebnem življenju.

V prihodnje se obeta še veliko več izboljšav strojnih prevajalnikov. Kakovost prevodov se povečuje. Razne rešitve, ki združujejo prevode, transkripcije in sintezo govora, kar omogoča približevanje idealu brezhibne večjezične komunikacije, bodo v kratkem postale nekaj običajnega.

Četudi ta orodja v prvem planu niso bila zasnovana za področje izobraževanja, pa danes nanj že vplivajo.

Ali učenci uporabljajo samodejno prevajanje?

V času nastanka tega besedila (december 2022) nismo zasledili nobenih javnih, uradnih dokumentov, ki bi obravnavali to temo, niti nobenih obsežnih raziskav, povezanih s tem vprašanjem. Obstajajo sicer številne razprave in objave na forumih³ ter razni članki, ki opisujejo načine za preprečevanje goljufanja s pomočjo UI, ali predlagajo načine za uvedbo UI pri pouku tujih jezikov. V veliki večini te objave predpostavljajo, da je uporaba orodij za samodejno prevajanje pri učencih zelo razširjena.

V manjši neformalni raziskavi, ki smo jo aprila 2022 izvedli na širšem območju Pariza z učitelji različnih jezikov (angleščine, francoščine, nemščine) na različnih stopnjah (največ sodelujočih učencev v starosti od 12 do 16 let) se je izkazalo, da je uporaba prevajalnikov v resnici zelo razširjena. Vsi učitelji, ki so sodelovali v raziskavi, so poročali u uporabi teh orodij (DeepL ali Google Prevajalnik) med učenci v času izven uradnega pouka.

• Tukaj je nekaj njihovih opazk:
• zdi se, da je edina veščina, ki jo današnji učenci pridobivajo – kopiranje in lepljenje.
• To počnejo tudi uspešnejši, bolj motivirani učenci. Domačo nalogo poskušajo narediti sami, nato pa jo “samo preverijo” s prevajalnikom, toda največkrat ugotovijo, da je strojni prevod veliko boljši od njihovega, zato obdržijo samodejno prevedeno besedilo.

Ob vsem tem počasi prihaja na površje vprašanje motivacije – učenci se začenjajo spraševati o smiselnosti učenja jezikov. Zgornja analiza je nedodelana in zagotovo bi bila na tem področju zelo dobrodošla obsežna univerzalna raziskava, ki bi bila izvedena v več različnih državah. Kljub temu pa smo lahko na podlagi razprav z različnimi deležniki razmislili o naslednjih vidikih:

• pri opisanem gre za značilen primer diskreditiranja ideje, da bi moral učitelj kot domačo nalogo zahtevati le prevod nekega besedila. Toda, orodja za samodejno prevajanje se lahko uporabijo tudi za bolj ustvarjalne naloge (npr. pisanje eseja na določeno temo): učenec napiše esej v maternem jeziku, nato pa ga prevede.
• Ključnega pomena je motivacija. To ni novost, že leta 2000 je, na primer, V. M. Cribb zapisal, da “nekateri gledajo na znanje tujih jezikov kot na občudovanja vredno prizadevanje, drugi pa jezikovno kompetenco dojemajo kot nekaj nepotrebnega, saj za to očitno obstaja učinkovita alternativa”⁵.

Naša opažanja so skladna z odzivi, ki jih najdemo na forumih in v literaturi⁴.

Ali prevajalniki zavajajo učitelje?

Zapisi na različnih blogih kažejo na to, da naj bi učitelji tujih jezikov prepoznali strojne prevode, tudi če so bili ti kasneje (po nastanku) popravljeni s strani posameznika. Birdsell¹ si je zamislil eksperiment, v katerem so morali japonski učenci napisati esej, dolg 500 besed, v angleščini. Prva skupina učencev je esej pisala ob pomoči običajnih, tradicionalnih orodij (slovar, črkovalnik), druga skupina pa je esej najprej napisala v japonščini in ga nato s pomočjo prevajalnika DeepL prevedla v angleščino. Zanimivo je, da so učitelji bolje ocenili učence iz druge skupine, vendar so znali tudi prepoznati tiste eseje, ki so bili prevedeni s pomočjo DeepL.

Ali je mogoče orodja za strojno prevajanje kombinirati z generatorji besedil?

Prezgodaj je še, da bi napovedovali, kako bo potekal razvoj teh tehnologij v prihodnosti, toda za zdaj se zdi, da je odgovor pritrdilen. Kot ilustracijo tukaj navajamo preprost primer, ko so novinarji v Franciji uporabili generator besedil (Open-AI Playground), nato so ustvarjeno besedilo prevedli s pomočjo DeepL in rezultat na koncu brez večjih zadržkov predstavili javnosti².

Ali je uporaba samodejnega prevajalnika goljufanje?

Na to vprašanje ni enoznačnega odgovora. Če sodite le po razpravah na raznih spletnih forumih³ boste bržkone prepričani, da uporaba prevajalnikov res pomeni goljufanje. Učenci so seznanjeni s strogim pravilom, da takšnih orodij ne smejo uporabljati, in če pravil ne upoštevajo, pomeni, da goljufajo, za kar so kaznovani. Toda obstajajo tudi argumenti v prid nasprotni ideji: glede na to, da je namen izobraževanja naučiti ljudi pametno uporabljati orodja za izpolnjevanje nalog – zakaj ne bi učencem omogočili, da se naučijo uporabljati orodja, s katerimi se bodo zunaj šolskega prostora tako ali tako srečali?

Avtorji tega priročnika nimamo potrebne pristojnosti, da bi na tem mestu podali dokončen odgovor na vprašanje, zastavljeno v podnaslovu. Kljub temu pa učiteljem predlagamo, da raziščejo, na kakšen način bi bilo mogoče ta orodja uporabiti za učenje jezikov.

Kaj naj naredi učitelj?

Florencia Henshaw ponuja več možnosti oz. pristopov⁴, od katerih se noben ne zdi povsem prepričljiv:

• Pristop št. 1: učencem razložiti, da UI preprosto ne deluje dovolj dobro. (Kritika: tudi če se učenci s tem strinjajo (čeprav jih bo vse težje prepričevati, da je določeno orodje, ki obrodi boljše rezultate, kot je nasvet staršev, slabo) – bodo spletne prevajalnike še vedno uporabljali.)
• Pristop št. 2: ničelna toleranca – uporabo UI je vedno mogoče odkriti. (Kritika: to morda velja danes¹, ni pa rečeno, da bo pri tem tudi ostalo. Problem je povezan s širšim vprašanjem, ali uporaba UI pomeni goljufanje? V čem se razlikuje od uporabe očal za lažje branje, ali od uporabe samokolnice za lažje prevažanje tovora?)
• Pristop št. 3: orodja za samodejno prevajanje je priporočljivo (ali dovoljeno) uporabljati le do neke mere (npr., za prevode posameznih izrazov)⁴. (Kritika: konkurenčna prednost prevajalnikov je prav v tem, da upoštevajo sobesedilo (kontekst). Pri posameznih (iz konteksta iztrganih) besedah ne bodo delovali nič bolje kot tradicionalni slovarji).
• Pristop št. 4: orodja za samodejno prevajanje naj se uporabljajo na inteligenten način, v učilnici in zunaj nje. (Kritika: to sicer zveni smiselno, vendar bo potrebnega še veliko dela, preden bodo aktivnosti razvite do ustrezne stopnje, da bodo resnično pomagale pri konkretnih učnih situacijah.)

¹ Birdsell, B. J., Student Writings with DeepL: Teacher Evaluations and Implications for Teaching, JALT2021  Reflections & new perspectives 2021.

² Calixte, L, Novembre 2022, https://etudiant.lefigaro.fr/article/quand-l-intelligence-artificielle-facilite-la-fraude-universitaire_463c8b8c-5459-11ed-9fee-7d1d86f23c33/.

³ Reddit discussion on Automatic translation and cheating. https://www.reddit.com/r/Professors/comments/p1cjiu/foreign_language_teachers_how_do_you_deal_with/.

⁴ Online Translators in Language Classes: Pedagogical and Practical Considerations, Florencia Henshaw, The FLT MAG, 2020, https://fltmag.com/online-translators-pedagogical-practical-considerations/.

⁵ Cribb, V. M. (2000). Machine translation: The alternative for the 21st century?. TESOL Quarterly, 34(3), 560-569. https://doi.org/10.2307/3587744.