38
Bastien Masse
V tem poglavju govorimo o metodologiji za kreiranje učinkovitih iztočnic (vprašanj, pozivov) za sisteme generativne UI, pri tem navajamo vrsto korakov, nasvetov in trikov. Sistemi generativne UI so sposobni proizvajanja širokega spektra rezultatov (npr. slike, besedila, kode, spletna mesta, videoposnetki itd.). Vsaka platforma ima svoje prednosti in slabosti ter deluje na podlagi specifične logike. Najprej se torej prepričajte, da uporabljate pravi model glede na zastavljeno nalogo. Spodnje smernice so zasnovane kot dobre prakse in so primerne za večino scenarijev.
Začnimo z opredelitvijo, kaj pomeni “dobra iztočnica” (dobro vprašanje / dober poziv). V idealnem primeru bi želeli:
- da je rezultat iztočnice odgovor, ki ustreza našim potrebam v smislu vsebine, oblike in natančnosti;
- da so posredovane informacije točne, veljavne ali vsaj preverljive;
- da je ustvarjeni rezultat mogoče ponoviti;
- minimalističen pristop pri opisovanju potrebnih podrobnosti za generiranje iztočnice.
1. korak: opredelitev želenega rezultata
Kot to velja za raziskovalno delo vobče, je tudi tukaj predhodno načrtovanje ključnega pomena. Pomembno je, da dobro razumete pričakovan rezultat vaše iztočnice. Rezultat je lahko preprosta informacija, ali pa si morda prizadevate ustvariti določeno vrsto vsebine: inovativno besedilo, umetniški slog na določeni sliki, prenosljivo kodo ali tabelo s podatki. Vrste vsebin, ki jih zna generirati UI, so raznolike in v veliki meri odvisne od specifičnosti vaše zahteve. Zato vnaprej opredelite svoj namen:
- Kaj je namen in cilj mojega iskanja?
- Kako bom uporabil ustvarjeni odgovor?
- Ali obstajajo specifične omejitve ali zahteve za ustvarjeni rezultat?
Tudi v knjižnici, na primer, ne bi kar naključno vzeli knjig s polic v upanju, da bomo našli natančne informacije, ki jih potrebujemo. Iztočnice (vprašanja, pozivi) so nekaj podobnega, kot da sprašujemo knjižničarja po (bolj) specifičnih podatkih. Tako stroji kot ljudje potrebujejo določene informacije, preden lahko obdelajo zahteve.
Cilj: Uporaba generativne UI za produciranje vaj za učence.
Uporaba: Vaje se razdelijo učencem v razredu.
Format: Vaje iz angleščine za učence 2. razreda na temo nepravilnih glagolov.
2. korak: zagotavljanje konteksta
Kontekst je osrednji element generativne UI. Zapomnite si, da vaša iztočnica (vprašanje, poziv) služi kot semantični okvir, na katerem UI gradi svoj odgovor. Vse, kar počne, temelji na konstruiranju logičnega, koherentnega in verjetnega zaporedja besed v skladu z iztočnico. V tem smislu lahko usmerjate UI s svojo izbiro besed, referenc ali namigov. Močnejši kot je kontekst, večja je verjetnost, da boste prejeli odgovor, ki bo ustrezal vašim pričakovanjem: tako kot postane delo knjižničarja veliko enostavnejše, če ve, ali ste srednješolski učitelj ali srednješolec, ali že imate nekaj znanja o temi, za kaj boste uporabljali vsebino in ali imate specifične zahteve glede formata. Vzemite si čas in natančno in temeljito izrazite svojo zahtevo: namen, učni cilji, ciljno občinstvo/raven, želeni ukrepi, format (oris, seznam, miselni vzorec, sintaksa, jezikovna raven …).
“Sem učiteljica v osnovni šoli. Želim ustvariti vajo za svoje učence 2. razreda (starost od 6 do 7 let), ki bi jo izvajali v razredu. Vaja naj zajema nepravilne glagole v pretekliku v angleščini. Ustvari vajo, kjer je potrebno zapolniti 10 praznih mest v besedilu na to temo, skupaj s pravilnimi rešitvami.”
3. korak: analiza, preverjanje in kritično razmišljanje
Ko UI posreduje svoj začetni odgovor, sta možna dva scenarija:
- Odgovor se ne ujema z vašimi pričakovanji glede kakovosti, oblike ali vsebine ali pa UI sporoči, da ne more izpolniti vaše zahteve. V takšnih primerih razmislite o preoblikovanju iztočnice, posredovanju več podatkov o kontekstu ali podrobnejši opredelitvi svojih potreb. Dobro je tudi, da poznate zmožnosti in omejitve konkretne platforme (na primer, določene platforme ne bodo posredovale zunanjih povezav ali podpirale vseh formatov).
- Odgovor se v splošnem ujema z vašimi pričakovanji. Preverite posredovane informacije glede na vaše znanje ali jih primerjajte z zunanjimi viri. Po potrebi se s pomočjo UI poglobite v dodatne podrobnosti ali vire.
4. korak: piljenje podrobnosti in sodelovanje
Ta korak je v glavnem na voljo v pogovornih generativnih UI. Če ste s prvim ponujenim odgovorom UI zadovoljni, ga lahko v naslednjem koraku še izpilite tako, da sistemu date dodatne iztočnice, npr. za prilagoditev oblike in kompleksnosti odgovora, za generiranje več različic istega odgovora, ali za navedbo dodatnih pojasnil in/ali virov. Podobno kot pri urejevalnikih dokumentov lahko tudi UI z navodili usmerjate kot ‘pametnega pomočnika’.
- Predstavi dva glagola s kompleksnejšo obliko preteklika (na primer “go”, ki v pretekliku postane “went”).
- Dodaj vprašanje o glagolu z nepričakovano nepravilno obliko (npr. “swim” postane “swam” in ne “*swimmed”).
- Uporabi daljše stavke.
- Vključi vse te glagole v kratko zgodbo.
- Zapiši pravilo za uporabo nepravilnih glagolov v pretekliku tako, da ga bo razumel 7-letni otrok.
- Izmisli si mnemonično rimo za lažje pomnjenje zahtevnejših glagolov.
- Ustvari več različic te vaje.
-
korak: prilagoditev in implementacija vsebine
Do te točke naj bi že imeli določeno zadovoljivo vsebino. Toda proces se s tem ne konča. Ustvarjena vsebina, pa naj bo to besedilo, slika, videoposnetek, spletno mesto ali koda, je zgolj medij, ki ga boste v praksi uporabili v učnem procesu. Redko se zgodi, da je generirana vsebina uporabna že v obliki, kot je nastala, zato jo boste morda morali spremeniti sami, jo izboljšati in prilagoditi specifičnemu kontekstu. To je neposredno povezano s cilji, opisanimi v 1. koraku: zakaj (namen) in kako (način)? Na tej točki lahko kot pedagogi ustvarite dodano vrednost in zagotovite, da bodo vsebine navdihujoče, ustvarjalne in inovativne. Nato lahko ustrezno raziščete in strukturirate svoje vsebine.
