28

Dolgo je že tega, odkar smo se navadili pisati s pomočjo računalnikov in programske opreme, ki jo poznamo pod imenom urejevalniki besedil (npr. Microsoft Word, Google Docs, Pages, LibreOffice). Pri tem pridno izkoriščamo predloge za popravke, ki jih ta orodja ponujajo. Dvignite roko, če vas črkovalnik še nikoli ni rešil pred kakšno očitno napako. 🙂

Toda transformacija, ki jo je povzročila razširjena raba teh orodij, ni omejena le na popravljanje tipkarskih napak, temveč seže veliko globlje in pomeni drugačen način pisanja/ustvarjanja besedil. Digitalno pisanje nam omogoča, da se vrnemo k napisanemu in besedilo spremenimo ter s tem učinkoviteje izrazimo, kar želimo sporočiti.

Če se izrazimo bolj strokovno, smo prešli od linearnega pristopa k linearnemu pisanju do iterativnega procesa. Nedavne študije so pokazale, da je preoblikovanje procesa pisanja z vpeljavo digitalnih orodij že bistveno vplivalo na izboljšanje kakovosti nastalih besedil.

Pisanje v dobi UI

Proces evolucije načinov pisanja in izražanja misli se z razvojem urejevalnikov besedil seveda ni ustavil. V zadnjih letih se je z razmahom UI močno pospešil.

Orodja, kot so Grammarly, Wordtune, Ludwig, ProWritingAid itd., niso namenjena le slovničnim popravkom besedil, temveč uporabnika podpirajo skozi celoten proces pisanja s predlogi za izboljšanje (sloga) besedila, s preverjanjem podobnosti (plagiatorstva) in še veliko več. Nemara je odveč poudariti, da šolski prostor nikakor ne more biti neobčutljiv za takšne vrste inovacij.

To potrjuje tudi vse večje število predlaganih izobraževalnih intervencij v literaturi, kjer se promovirajo prednosti uporabe takšne programske opreme. Nekateri znanstveniki predlagajo uporabo teh orodij za razvoj veščine uporabe zunanjih virov informacij, kar omogoča, da se učenci bolje naučijo parafraziranja, to pa ima za posledico manj težav, povezanih s plagiatorstvom. Mnoga od teh orodij lahko učiteljem pomagajo pri vrednotenju besedil in s tem pri pravočasni analizi prednosti in slabosti posameznega učenca.

Poleg tega učencem omogočajo samooceno lastne veščine pisnega izražanja, to pa spodbuja metakognitivne procese in pospešuje proces učenja.

Ni vse zlato, kar se sveti

Jasno je, da takšne inovacije ne prinašajo zgolj prednosti. Prvič, kot ste verjetno že dojeli, so v ozadju vseh teh mehanizmov globokega učenja določeni izvorni podatki (učni podatki), na osnovih katerih so ustvarjeni modeli. Če so učni podatki modelov nepopolni ali nepravilni, lahko to povzroči bistveno pristranskost. Drugič, obstaja precejšnja verjetnost splošne homogenizacije besedil, ki jih takšna orodja generirajo/predlagajo, kar lahko posledično omeji ustvarjalnost učencev (ali pomeni, da jih učitelj slabše oceni). Tretjič, so ta orodja v prvi vrsti prilagojena za angleščino. Toda hitrost razvoja tehnologij na tem področju je tako velika, da najbrž ne bo minilo več veliko časa, ko bodo podobne funkcionalnosti na voljo tudi za druge svetovne jezike.

Pogled v prihodnost

Eden izmed bistvenih kognitivnih procesov, ki sodelujejo v procesu pisanja, je pridobivanje tistih informacij iz dolgoročnega spomina, ki so potrebne za dokončanje želenega sporočila. Upravičeno lahko domnevamo, da bodo orodja UI kmalu sposobna podpreti tudi ta proces: omogočila bodo takojšen in poenostavljen dostop do veliko obsežnejšega in zanesljivejšega “spomina” od našega lastnega.

Za konec izpostavimo še, da ogromen napredek pri procesih generiranja besedil kaže na to, da bodo takšna orodja v prihodnosti proces pisanja podpirala na še veliko bolj aktiven način kot to počnejo danes.

Pisanje besedil se bo verjetno še naprej spreminjalo na načine, ki si jih še ne moremo zamisliti. Za učitelje pa bo izziv ostal enak: znati smiselno uporabljati orodja, ki so na voljo, in temu prilagoditi svoj način poučevanja. Ali ste pripravljeni na to?