Naravni jezik je osupljiv, do potankosti izpiljen sistem, zagotovo med najzahtevnejšimi, ki jih je človek razvil skozi tok evolucije. In prevajanje, kot prenos sporočil med jezikovnimi sistemi, je eden najbolj kompleksnih človeških miselnih procesov nasploh. Razvoj računalniških tehnologij za simulacijo tega procesa predstavlja velikanski izziv tako jezikoslovcem kot računalničarjem, čeprav so danes strojni prevajalniki človeka povsem ali delno že nadomestili v mnogih industrijskih panogah, kjer se rutinsko prevajajo enostavna besedila. Za veliko večino prevajanih besedil, vključno s tem priročnikom, pa še vedno velja, da obstoječa orodja ne morejo izdelati zadovoljivih prevodov, zato je bilo popravljanje (lektoriranje) rezultatov strojnega prevajanja zelo zamudno, med drugim zato, ker je slovenščina zaradi svoje morfološke bogatosti s tega vidika zelo zapleten jezik. Poleg tega spreminjajoče se terminologije, zaradi nenehnega in (pre)hitrega razvoja strokovnih in drugih področij, prevajalci pogosto ne (z)moremo spremljati (še manj pa slovaropisje kot disciplina). Še več, ne le, da ja področje UI v izobraževanju v nastajanju – nove tehnologije na tržišče prihajajo pravkar, in ko boste brali to besedilo, bodo »danes« aktualne morda že zastarele. Terminološka doslednost je seveda pogoj za funkcionalen prevod. Vendar prevajalske zagate pogosto niso rešljive le s pomočjo slovarjev in leksikonov ne glede na to, da je postal internet nepogrešljivo orodje za prevajalce. Zato smo bili v procesu svojega dela med drugim prisiljeni razširiti predvsem jezikovno, delno pa tudi strokovno znanje tega novega, hitro spreminjajočega se področja (širše: UI v izobraževanju), kar je bil največji pozitiven učinek projekta AI4T z naše, prevajalske strani. To znanje smo iskali (seveda) na internetu, v knjižnicah ter pri kolegih prevajalcih in raziskovalcih (med številnimi drugimi tudi pri tistih, ki so z vsebinami in izkušnjami sodelovali pri nastanku vsebin projekta). Pri prevajanju in pri popravljanju rezultatov strojnih prevodov smo se srečevali s termini, ki jih nismo našli v splošnih slovarjih, pogosto pa tudi v specialnih in področnih slovarjih ne. Na trenutke smo obstali zaradi težav z razumevanjem izhodiščnih besedil, kar je spet pripomoglo k razširjanju znanja s tega področja in tvornemu sodelovanju s partnerji projekta.
Naučili smo se veliko, za to smo hvaležni in upamo, da bo novo in uporabno znanje uspelo ustvariti tudi vam, z branjem, razumevanjem in uporabo napisanega.
Helena Fošnjar
Maribor, 15. januarja 2024
